Nova pogajanja kljub ameriški blokadi iranskih pristanišč?

Svet 14. 04. 2026, 13:34 Marcel Krek

Ameriška vojska je uveljavila blokado iranskih prizorišč, obenem pa iz obeh držav prihajajo signali o nadaljevanju pogajanj, kar bi se lahko zgodilo še v tem tednu. Pakistan je že izrazil pripravljenost, da bi nov krog pogovorov gostil že v naslednjih dneh.

Hormuška ožina in jedrski program

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj ponovil, da si Iran želi dogovora, največja točka razhajanja med stranema pa da ostaja iranski jedrski program: "Iran ne bo imel jedrskega orožja, je podčrtal. "Dogovorili smo se o mnogih stvareh, s tem pa niso soglašali. Sem pa skoraj prepričan, da bodo, saj v nasprotnem primeru sporazuma ne bo nikoli. Iran ne bo imel jedrskega orožja, mi pa bomo dobili jedrski prah nazaj. Vrnili nam ga bodo sami, ali pa jim ga bomo vzeli," je bil jasen. Glede na vire naj bi sicer Iran na pogajanjih v Pakistanu predlagal petletno opustitev bogatenja urana, ZDA pa vztrajajo pri 20 letih.

Vodja ameriške pogajalske skupine, ameriški podpredsednik James David Vance pa je Teheran zaradi blokade ladijskega prometa v Hormuški ožini včeraj obtožil ekonomskega terorizma, v pogovoru za Fox News pa dejal, da sta strani v pogajanjih minuli konec tedna vendarle dosegli napredek.

Blokada

Medtem pa iranske oblasti opozarjajo, da Washington pogajanja spodkopava z včerajšnjo uvedbo blokade pristanišč islamske republike. Kot je napovedalo ameriško centralno poveljstvo za Bližnji vzhod, bodo prestregli vsako ladjo, ki bo skušala na območje priti ali oditi brez dovoljenja, ne glede na to, pod katero zastavo pluje. Da blokada ni tako vseobsežna kaže poročilo katarske medijske hiše AlJazeera, po katerem naj bi v Iran kljub blokadi pripluli dve ladji.

Wall Street Journal pa piše, da naj bi Savdska Arabija Belo hišo že pozvala k opustitvi blokade. Boji se namreč, da bi to lahko spodbudilo Iran k eskalaciji in motenju drugih pomembnih pomorskih poti, denimo z zaprtjem ožine Bab al-Mandeba v Rdečem morju, ki je ključna za ves preostali izvoz nafte iz Savdske Arabije. Gre za ožino med afriškim Džibutijem in Jemnom na skrajnem jugu arabskega polotoka, ki ga večinsko obvladujejo pro-iranski Hutijevci. Ti so v preteklosti – predvsem v času zadnje izraelske vojne v Gazi – že večkrat napadli tudi komercialni ladijski promet v ožini.