Pamet v roke

Komentar tedna 06. 03. 2026, 16:38 dr. Helena Jaklitsch

Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev. Zaradi šolskih počitnic je bilo na poti tudi več družin. Postavljalo se je vprašanje ali sedaj pomagati našim sodržavljanom, ki so se znašli v veliki stiski, ali jih prepustiti lastni iznajdljivosti ter sreči. In kot se za Slovence spodobi, sta se tudi pri tem vprašanju oblikovala dva tabora. Eni so navijali za to, da si popotniki naj sami uredijo povratek v domovino. Saj veste - če so bili že tako nespametni, da so se odločili za potovanje, ko pa je bilo še mamci v Spodnjem Dupleku jasno, da se nekaj kuha, naj se pa še sami rešijo. Spet drugi so bili bolj razumevajoči. Ti so pritrjevali odločitvi države, da tem, ki so ostali na različnih letališčih Bližnjega vzhoda ali še dlje, pomaga pri njihovem povratku v domovino.

Tudi o tem ali je bila pomoč vlade pri tem učinkovita ali ne, so se mnenja razlikovala. Eni so ocenjevali vladno intervencijo kot kaotično, nespametno, s prepoznavnimi znaki nepomembnosti in nizkega ugleda Slovenije v mednarodnem svetu kot posledica nesposobne, celo škodljive zunanje politike vlade zadnjih štirih let. Spet drugi so bili v ocenah o uspešnosti evakuacije slovenskih državljanov bolj prizanesljivi in pritrjevali vladi, da so dobro opravili svoje delo. Zdi se, da so se eni in drugi še najbolj poenotili pri vprašanju kdo bi moral plačati stroške teh intervencij. Vsi skupaj so namreč relativno složno s prstom pokazali na te, ki so jih reševali. Da so bili stroški sumljivo visoki napram siceršnjim tovrstnim stroškom je bolj odmevalo na X oz. Twitter sceni kot pa v osrednjem medijskem prostoru. Tam se zdi, da kritična vprašanja vladajoči kliki niso več niti dovoljena niti zaželena in da je osrednja medijska krajina dokončno »depolitizirana«.

Pa razen njegovega kratkega videa pred belo steno o njen ni bilo duha ne sluha. Popolnoma je poniknil. Še bolj zanimivo pa je bilo, da se noben od osrednjih medijev ni spraševal, kje je. Dovolj je bilo, da so iz njegovega kabineta sporočili, da je zbolel. 

Da lahko temu spoznanju dokaj suvereno pritrdimo, se nam potrjuje praktično vsak dan. Če se za primer še malo pomudimo pri evakuacijah slovenskih državljanov s kritičnih območji. Pričakovali bi, da bi se ob takem trenutku oglasil predsednik vlade. Pa razen njegovega kratkega videa pred belo steno o njen ni bilo duha ne sluha. Popolnoma je poniknil. Še bolj zanimivo pa je bilo, da se noben od osrednjih medijev ni spraševal, kje je. Dovolj je bilo, da so iz njegovega kabineta sporočili, da je zbolel. In to je bilo to. Nobenega drezanja v to nadvse zanimivo naključje. Nič nenavadnega, da se je začelo na družbenih omrežjih ugibati, če si ni po obisku Pariza konec februarja skoka v Dubaj privoščil tudi predsednik vlade in je bilo potrebno, incognito seveda, reševati tudi njega. In čeprav se je s to teorijo zarote ukvarjalo kar nekaj ljudi, zanimivo, se z njo ni spoprijel noben osrednji medij. Vsaj toliko, da bi lahko z gotovostjo zanikali taka »natolcevanja«.

Razpravljanje o evakuaciji Slovencev je namreč za nekaj dni preusmerilo pozornost in pomagalo pozabiti volivcem, ki imajo že tako pogosto težave s srednjeročnim in dolgoročnim spominom, na vse afere, ki si jih je vlada privoščila v štirih letih.

No, vsekakor je bil na nek način ta teden nadvse dobrodošel za koalicijske stranke in vlado. Razpravljanje o evakuaciji Slovencev je namreč za nekaj dni preusmerilo pozornost in pomagalo pozabiti volivcem, ki imajo že tako pogosto težave s srednjeročnim in dolgoročnim spominom, na vse afere, ki si jih je vlada privoščila v štirih letih. Pa ne le na afere, kot so bili sporni nakup računalnikov ali sodne stavbe ali pa pritisk predsednika vlade na policijo, če omenimo samo te, ki nam prve pridejo na misel, temveč tudi na številne nepremišljene, pogosto škodljive odločitve vlade, ki so slovensko državo pospešeno umaknile od držav jedrne Evrope, slovensko gospodarstvo iz mednarodnih konkurenčnih povezav; odločitve, ki so praktično uničile javno zdravstvo, kar se najbolj vidno odraža v nerazumno dolgih čakalnih vrstah, za katere sicer pravi predsednik vlade, da so samo naša iluzija. Še dobro, da imamo res požrtvovalno zdravstveno osebje, ki po svojih močeh blaži situacijo. Tu so še politizacija medijskega prostora, ignoriranje različnih strok – pomislite na primer na kmetijstvo, zapiranje javnega prostora za vse drugače misleče, obilno financiranje vladi naklonjenih nevladnih organizacij. In še in še.

Tu so še politizacija medijskega prostora, ignoriranje različnih strok – pomislite na primer na kmetijstvo, zapiranje javnega prostora za vse drugače misleče, obilno financiranje vladi naklonjenih nevladnih organizacij.

V takih razmerah je zato še toliko bolj potreben poziv vsem volivcem, da odgovorno pretehtajo delo sedanje vlade in se vprašajo ali so bila njena dejanja res v korist slovenske države in vseh njenih ljudi ali pa so njihovi interesi kje drugje. Vsak je namreč soodgovoren za to, v kakšni državi živimo. Večina od nas svojo odgovornost najbolj udejanjamo na volitvah, ko s svojim glasom pomagamo izbrati voditelje. Do volitev je dobrih 14 dni. Če še niste prepričani, komu dati glas, naj ponudim nekaj predlogov za lažjo odločitev: preberite pastirsko pismo novomeškega škofa, v katerem boste našli nekaj kriterijev, po katerih velja presojati; poglejte volilne plakate strank in pretehtajte ali res živite v bolj svobodni državi z manj ideologije, imate višje plače in boljši življenjski standard; ali se res počutite bolj varni, starejši pa lažje prihajajo do dolgotrajne oskrbe in nastanitve v domovih za starejše … Ko boste premišljevali o vsem tem, se poskusite prebiti skozi medijsko enostransko manipulacijo, ki vam rado riše čudovite slike zadnjih štirih let, ter se uprite na zdravo kmečko pamet. Ta je vedno neizprosno resnicoljubna. Ker ve, da drugače ne gre. Če se boste tako odločali, boste gotovo prav izbrali.