Zdravnik, zdravstvo | (foto: pixabay)
Manifest Za bolnika: Trenutne razmere ogrožajo življenja bolnikov
Slovenija Nika Mandelj
Skupina Zdravstvo.si in Mladi zdravniki Slovenije so predstavili manifest Za bolnika. Gre za dokument, v katerem so naslovili težave v zdravstvu in predstavili rešitve, ki bi omogočale kakovostno ter pravočasno zdravstveno oskrbo. V manifestu so v ospredje postavili bolnika in jasno poudarili, da trenutne razmere ogrožajo življenja bolnikov.
Slovenski zdravstveni sistem mnogim bolnikom ne zagotavlja ustrezne oskrbe, saj je vedno več ljudi brez osebnega zdravnika, čakalne dobe zelo pogosto presegajo strokovno razumen rok, predolge vrste pa lahko vodijo v poslabšanje bolezni ali celo v prezgodnjo smrt. Kritično primanjkuje tudi negovalnega in srednjega medicinskega osebja, saj so premalo plačani. Nesprejemljivo je, da slovenski bolnik svoje zdravstvene pravice lažje uveljavi v tujini kot doma, so še zapisali. Predloge za rešitve so v dokumentu predstavili v štirih glavnih točkah.
Prvič – dostopno in pravočasno zdravljenje
Bolnik, ki potrebuje pomoč, mora imeti pravico do zdravljenja pri katerem koli zdravniku v Sloveniji. Storitev pa se plača iz javno zbranih sredstev.
Drugič – dostop do zdravnika brez omejitev
Slovenija je po številu zdravnikov na prebivalca močno pod povprečjem EU. Le za doseganje povprečja bi potrebovali okrog 1.400 dodatnih zdravnikov. Zato bo za približevanje k evropski kakovosti obravnave bolnikov nujno vključiti ves razpoložljiv kader. Tiste, ki pa zmorejo delati več in dobro, pa je za dodatno delo potrebno ustrezno nagraditi.
Tretjič - čas zdravstvenega delavca mora biti čas za bolnika
Zdravstvene delavce moramo razbremeniti administrativnih postopkov. Strokovni zapis mora zadostovati tudi za vse finančne in druge statistične potrebe sistema. Vsaka minuta, ki jo zdravnik, medicinska sestra ali drugi zdravstveni delavci namenjajo administrativnemu delu, krade čas in kakovost oskrbe pacientom.
Četrtič – paliativna oskrba ob koncu življenja
Paliativna oskrba je sestavni del zdravstvene oskrbe. Z okrepitvijo paliativnih timov in povečanjem kapacitet stacionarne oskrbe moramo zagotoviti pomoč vsakomur, ko jo potrebuje. Posebno pozornost pa moramo posvetiti tudi svojcem, ki pogosto nosijo največje breme paliativne oskrbe.
Zdravniki še opozarjajo, da merilo dobrega zdravstvenega sistema ni idealna bilanca zdravstvene blagajne, temveč pravočasna obravnava, manj trpljenja in enak dostop za vse.
Ob 28. februarju, Svetovnem dnevu redkih bolezni smo se v Svetovalnici pogovarjali s prof. dr. Damjanom Osredkarjem, dr. med., specialistom pediatrom, predstojnikom Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ter z Iztokom Mrakom, dipl. socialnim delavcem, predsednikom Socialne zbornice Slovenije in članom Društva distrofikov Slovenije.
Vabljeni!
Manifesta ZA BOLNIKA --> https://t.co/tfx2Qg2upt -->
I. Dostopno in pravočasno zdravljenje – za bolnika
II. Dostop do zdravnika brez omejitev – za bolnika
III. Čas zdravstvenega delavca mora biti čas – za bolnika
IV. Paliativna oskrba ob koncu življenja – za bolnika pic.twitter.com/tj7azqp8Ku— zdravstvo.si (@zdravstvo_si) February 11, 2026
