Protest v Žalcu: Kmetje zahtevajo spremembe državnega prostorskega načrta

Slovenija 20. 01. 2026, 14:24 Jernej Dragar

Ukrepi, ki jih predvideva državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti lahko privedejo do uničenja več kot 400 hektarjev najboljših kmetijskih površin. Svoje nezadovoljstvo so zato kmetje izrazili včeraj na protestu v Žalcu, kjer se je zbralo več kot 600 podpornikov, med njimi tudi predstavniki civilne družbe.

23 km dolg odsek reke Savinje med Letušem in Celjem

Javna razgrnitev državnega prostorskega načrta je bila včeraj namenjena prav iskanju izboljšav in kompromisov načrta, je povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Z ukrepi naj bi izboljšali poplavno varnost za več tisoč prebivalcev Savinjske doline in zaščitili obsežne površine zemljišč. Po podatkih ministrstva načrtovane ureditve v okviru prostorskega načrta obsegajo približno 23 kilometrov dolg odsek reke Savinje med Letušem in Celjem. Skupno območje pa obsega približno 1100 hektarjev na območju sedmih občin Spodnje Savinjske doline.

Alternativa že pred desetimi leti

Kmetje se zavedajo, da je skrb za poplavno varnost ob Savinji nujna, vendar se ne strinjajo z načini kako jo doseči. Član civilne iniciative za zaščito kmetijskih in gozdnih zemljišč ter pravico do kmetovanja Rok Sedminek: »Mi smo alternativo podali že pred 10 leti. Ne odkrivamo nobene tople vode. Žal smo kmetje spodnje Savinjske doline spet žrtve gradbenega lobija in nepremišljenega dela načrtovalcev. Poglejte recimo Avstrijo ali pa bavarsko in severno tirolsko, območja primerljiva s Slovenijo, koliko suhih zadrževalnikov imajo.«

Ogrozili bodo prihodnost 35 mladih kmetij

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgoršek je opozoril, da predlagana umestitev objektov ogroža najboljša kmetijska zemljišča. Po njegovih besedah predlog ne upošteva mnenj lokalnega okolja in bi lahko zmanjšal proizvodni potencial več kot tisoč hektarjev zemljišč ter ogrozil prihodnost 35 mladih kmetij.
»Fino se sliši, ko je projekt toliko vreden. Ko se lepo vidi koliko kubičnih metrov zemlje se premakne. Če so župani zadovoljni, ko dobijo nekaj kolesarskih poti, obvoznic in dva nadvoza. Nam pa prodajajo zgodbo, da bodo trajno zaščitili 680 hektarjev zemljišč, medtem, ko kmetje vemo, da je po prvi poplavi zemljišča možno le še ekstenzivno kmetijstvo na taki površini po drugi poplavi zemljišča pa niti to ne več,« je še dodal Sedminek.

Na vladi se na opozorila ne odzivajo

Pojasnil je tudi, da sistem zadrževalnih nasipov v višini 6 metrov preprosto ne bo deloval na področju Savinje. »Pri nas se domači ne zavedajo, kakšen učinek bi imeli 7 metrski nasipi. Že danes Savinja zaliva kleti če naraste za pol metra in to kljub temu da so objekti od struge oddaljeni tudi po 500 metrov. Kakšen vpliv bo na talno vodo imel šele nasip visok tudi samo 3 metre,« se še sprašuje Sedminek. Na vladi pa se na opozorila ne odzivajo. Ukrepe iz predloga načrta bi sicer financirali predvsem z evropskimi sredstvi, stali bi približno pol milijarde evrov, sama gradbena dela pa bi trajala sedem let.