Bolnišnični duhovnik Anže Cunk v studiu Radia Ognjišče | (foto: Rok Mihevc)
Spoznajmo Armensko apostolsko Cerkev
Cerkev po svetu s. Meta Potočnik
Od 18. januarja do naslednje nedelje obhajamo Teden molitve za edinost kristjanov. Letošnje geslo nas spominja, da smo vsi kristjani »eno telo in en Duh v Kristusu«. K tej zavesti pripomorejo skupna srečanja in molitev. Tokrat so gradivo za bogoslužje pripravili v Armenski apostolski Cerkvi, ki spada med pravoslavne Cerkve. Seveda v Armeniji deluje tudi manjša katoliška armenska Cerkev, ki je ohranila vzhodni obred. Več o tej deželi in njenih kristjanih nam je povedal bolniški župnik in doktor liturgike Anže Cunk, ki je večkrat gost na Radiu Ognjišče.
Zakaj moliti za edinost kristjanov?
Iz zgodovine vemo, da so se kristjani raznih Cerkva, pa tudi katoličani, med seboj večkrat sprli in tudi več let bojevali. Tekla je kri in potrebnih je bilo veliko let, da smo si odpustili in začeli sobivati ter sodelovati. Kljub temu pa še nismo v popolni edinosti, kot si jo želi Jezus. Ob tem imamo tudi različne poglede, kako naj bi edinost delovala. »Verovati v Kristusa pomeni hoteti edinost kristjanov,« je zapisal sveti papež Janez Pavel II. Molitev različnih krščanskih Cerkva ima zato v prizadevanju za edinost prvo mesto.
V čem je posebnost Armenske apostolske Cerkve?
Ta dežela pod Kavkazom je že leta 301 sprejela krščanstvo. Dežela je posejana s številnimi starimi samostani in cerkvami z značilno stožčasto streho. In kakšen je njen začetek te danes pravoslavne Cerkve? Ime je dobila, kar naj bi po legendi prinesla krščanstvo v Armenijo apostola Jernej in pa Juda Tadej. Nekateri jo imenujejo tudi gregorijanska cerkev. Po Gregorju Razsvetljitelju, ki je leta 301 takratnega armenskega kralja spreobrnil v krščanstvo. On ima zato največ zaslug, da je krščanstvo postalo državna vera v Armeniji. Od takrat še enotne krščanske Cerkve se je ločila leta 506, torej 500 let prej kot pravoslavne vzhodni svet. To je tudi prvi razkol v krščanstvu, je povedal bolniški župnik in liturgik dr. Anže Cunk ter dodal, da je bil vzrok v nesoglasjih glede Kristusove božje in človeške narave, ki so se začela po Kalcedonskem koncilu leta 451.
Bogu ne pokažejo hrbta
Kar se tiče obredja, ima ta Cerkev več skupnega z našim obredjem kot pa z drugimi pravoslavnimi cerkvami. Tudi škofovska oblačila so skoraj enaka kot pri naših škofih. Na enem koncu cerkve je bema. To je nekoliko povišana ploščad, kjer je oltar. Ikonostas se pri njih ne uporablja. Namesto tega se bema pri nekaterih delih obreda zagrne z zaveso. To je pravzaprav tako, kot je bilo zelo podobno pred časom razkola tudi v zahodni Cerkvi. V Armenski apostolski Cerkvi velja načelo, da se Bogu v cerkvi ne pokaže hrbta. Zato je vsako cerkev treba dejansko zapustiti zadenjsko, podobno kot to delajo Izraelci, ko molijo ob zidu žalovanja v Jeruzalemu.
Za konec še spomnimo, da zaradi težke zgodovine, predvsem pa tragedije turškega genocida nad Armenci med letoma 1915 in 1900 skoraj dve tretjini Armencev živita izven današnje države Armenije. Svojo krščansko identiteto pa skrbno ohranjajo.
Nekaj možnosti za skupno molitev v Tednu molitve za edinost kristjanov
Prva skupna molitev je v soboto, 17.1. v Rovtah, kjer bo grkokatoliški duhovnik oče Mihajlo Hardi obhajal sveto liturgijo Sv. Janeza Zlatoustega po vzhodnem obredu. S petjem bo sodeloval Slovenski ekumenski zbor.
V Novem mestu bo v nedeljo, 18.1. v evangeličanski cerkvi Dobrega pastirja na Grmu ekumensko srečanje krščanskih Cerkva, pravoslavne, evangeličanske in katoliške Cerkve. Podobno srečanje bo v nedeljo v Celju, kjer bo ekumensko besedno bogoslužje vodil škof Maksimilijan Matjaž.
V ponedeljek, 19. januarja, bo ekumenski nagovor in somaševanje v celjski stolnici ob 19. uri vodil upokojeni škof Stanislav Lipovšek.
V torek, 20. januarja, se bodo mladi zbrali ob 19.00 zbrali v Zavodu A.M. Slomška v Mariboru, kjer bo okrogla miza z naslovom: »Mladi in ekumenizem«.
V sredo, 21. januarja, bo v mariborski stolnici ob 20.00 ekumenska molitev v duhu Taizeja.
