Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?

Naš pogled 06. 01. 2026, 12:33 Robert Božič

Predsednici EU komisije Ursuli von der Leyen se mudi. Decembra je južnoameriškim partnerjem obljubila, da bo sporazum Mercosur prišla podpisati 12. januarja. Med minulimi božično novoletnimi prazniki zato v Bruslju ni bilo miru in kot je bilo slišati včeraj, so »zadnja dva tedna zaznamovali pogovori, delo in napredek.«

Potem ko Francija ostaja neomajna proti podpisu, pa so kot kaže Italijo prepričali, da bo sporazum zdaj vendarle podprla. Kakšne obljube je EU komisija dala Italijise samo šušlja, jasno pa je le, da glas Italije prinaša kvalificirano večino, potrebno za odobritev pogodbe z Mercosurjem in sicer 15 od 27 držav, ki predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva EU.

Bo Ursuli von der Leyen uspelo prepričati kmetijske ministre

Pričakovati je, da bo na jutrišnjem, na hitro sklicanem vrhu kmetijskih ministrov v Bruslju, ki se ga bo udeležila tudi ministrica Čalušićeva ustrezno pojasnjeno, kako bodo v luči podpisa sporazuma Mercosur zavarovali EU kmetijstvo pred nelojalno konkurenco, potrošnike pa pred zavajanjem glede pridelovalnih standardov uvoženih pridelkov.

Medtem ko slovenska vlada sporazuma Mercosur nikoli ni zares problematizirala, pa je francoski premier Sébastien Lecornu v nedeljo na francoske kmete naslovil posebno pismo, s katerim jih želi pomiriti in pridobiti njihovo zaupanje.

V povezavi z napovedanim sprejetjem sporazuma Mercosur in torej preglasovanja Francije pravi: »Naš kompas je zdaj jasen: narediti konec dvojnim standardom. Ponovno vzpostaviti ekonomsko pravičnost. Odpraviti ali prilagoditi pravila, ki kaznujejo naše kmetijstvo, ne da bi učinkovito varovala okolje ali zdravje.« Francija od EU komisije namreč zahteva, da bo kakovost in ustreznost uvožene hrane aktivno spremljanja in preverjana, predenj bo ta prišla na notranji trg.

Kmetje bodo protestirali

Med EU kmeti sicer vre, nasprotovanje sporazumu pa po praznikih ni nič manjše, ampak se samo stopnjuje. V večini držav je slišati o protestih, za konec tedna so že napovedani v Franciji, na Poljskem, Irskem in v Nemčiji.

A če na vse skupaj pogledamo z malo zdrave kmečke pameti, lahko razumemo, v kako nemogočih razmerah se je znašla EU. Ko so pred 25-timi leti, ja, prav ste slišali, ko so pred četrt stoletja začeli pogajanja za sklenitev sporazuma, je bila Evropska unija glavna trgovinska partnerica držav Mercosurja, saj je uvoz iz teh držav predstavljal 25 odstotkov vsega uvoza in izvoz v te države pa 30 odstotkov vsega EU izvoza.

Zdaj, po maratonskih pogovorih, ki so trajali 25 let, so se razmere povsem spremenile. EU unijo je v blagovni menjavi krepko presegla Kitajska, ki državam Mercosurja ne postavlja nobenih zelenih ali ogljičnih zahtev in tam, tudi sredi požganih tropskih gozdov na veliko gradi tovarne in infrastrukturo.

Kaj lahko prinese sporazum s figo v žepu?

Predsednica EU komisije Ursula von der Leyen ve, da je podpis sporazuma, ki ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu, še bolj pa njegovo dejansko izvajanje, zadnja priložnost, da EU ne izgubi svojega vpliva in tržnega deleža v državah Latinske Amerike, njena pobožna želja pa je, da ga morda vendarle uspe tudi povečati.

A glede na lomastenje, ki ga je z globalnimi carinskimi vojnami sprožil Tramp, predvsem pa jasno napovedjo, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, se lahko tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega. V tej luči bo lahko njegov podpis, ki bo resnici na ljubo, na eni in drugi strani izveden s stisnjenimi zobmi in s figo v žepu, pravzaprav začetek njegovega konca. Morda pa se motim.