Letošnja pridelava koruze je bila stresna. Suša je oklestila pridelke.

Kmetijstvo | 25.09.2025, 06:11 Robert Božič

»V letošnji stresni sezoni je koruzo pestila suša, izjemno visoke temperature in škodljivci, kar je prineslo manjše pridelke silaže – le okoli 41 ton zelene mase na hektar,« pravi mag. Jože Mohar in dodaja, da so se za doseganje dobrih rezultatov spet izkazali majski setveni termini, v dobro pripravljena tla in kasnejše okopavanje koruze.

Ugotovitve, ki jih je v nedeljski kmetijski oddaji predstavil mag. Jože Mohar slonijo na ugotovitvah, ki so jih kmetje lahko v živo videli na t.i. »Dnevu koruze« na Dolenjskem, ki sta ga v sodelovanju pripravila semenarska hiša RWA Slovenija, ki je znana po blagovni znamki Agrosaat in svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana.

Rezultati poskusov in pridelki

»Povprečni pridelek silaže je bil 41,5 ton zelene mase na hektar, kar je 35-40% manj kot v normalnih letih (65-70 ton). Izstopala sta hibrida LG 34 90 in novi LG 31 515, ki sta se izkazala kot najbolj odporna,« je rezultate poskusa v naši nedeljski kmetijski oddaji komentiral Mohar.

Ključen je bil čas setve

Letošnja pridelava koruze je bila stresna zaradi ekstremne suše, temperatur ki so dolgo vztrajale nad 37 stopinj Celzija in tudi napada škodljivcev: takoj po setvi so škodo delali polži in sovke in tudi ptice, kasneje pa še koruzni hrošč in vešča. 

»Čas setve je bil ključen. Aprilski in junijski termini so se letos izkazali kot katastrofalni, majski pa kot najboljši. Majske setve so si bolje opomogle po suši, kar kaže tudi na izredno trpežnost koruze kot take. Pomembna je bila tudi tehnologija priprave tal – pozna minimalna obdelava na težkih tleh je povzročala težave,« še dodaja mag. Jože Mohar. 

Po njegovem mnenju je ustrezna obdelava tal pomembna zlasti za možnost ohranjanja vlage, pri tem pa je pri pridelavi koruze nujno tudi okopavanje, za preprečevanje izsuševanja in mobilizacijo hranil, kot je na primer dušik.

Prezimna mešanica Vita 13 ponuja hitro rešitev za dodatno krmo spomladi, idealno za živinorejce po sušnem letu.

Živinorejci bodo v letošnjem letu zaradi manjših količin pridelane silaže imeli na voljo precej manj krme. To zlasti velja za pridelavo koruze na Dolenjskem, v Posavju in Gorenjskem. Kot eno od možnosti mag. Jože Mohar omenja setev prezimne mešanico Vita 13, ki je sestavljena iz rži in grašice, ter primerna za setev do konec oktobra. 

»Z intenzivnim gnojenjem (80 kg dušika) lahko pridelate 8-11 ton suhe snovi že v drugi polovici  aprila kot silažo in nato lahko še pravočasno sejete v maju koruzo,« pravi Mohar in dodaja, da je okno za spravilo in siliranje te mešanice približno en teden, če zasledujemo večjo kakovost in beljakovine.