Nejc Krevs: Tudi v vojni ne smeš izgubiti humanosti

Novice | 07.09.2025, 20:26 Uredništvo Radia Ognjišče

Vsako uro v Gazi umre vsaj en otrok, sporoča človekoljubna organizacija Save the Children, ki opozarja, da je od oktobra 2023, torej od začetka vojne med Izraelom in Hamasom, življenje izgubilo že več kot dvajset tisoč palestinskih otrok. Ali tudi ta črna statistika ne bo ustavila vojne v Gazi, smo za komentar vprašali poznavalca razmer na Bližnjem vzhodu, Nejca Krevsa.

Mednarodni pritisk, protivojni protesti v Izraelu in humanitarna katastrofa, ki ne pozna meja. Ta tri dejstva očitno ne morejo ustaviti moralnega bankrota izraelske vlade, ki se ji upira lastna vojska, javne institucije, pravo in parlament.

Vladni stroj premierja Benjamina Netanjahuja je nem za očitke o smrti nedolžnih Palestincev, skrajno desni ministri judovske države pa ponavljajo, da v Gazi nihče ni nedolžen. Distopija in odsotnost empatije se zajedata v podobo vlade, ki ostaja politično živa predvsem zaradi vojnega stanja.

A tudi vojno stanje bi se lahko končalo, če bi bilo Netanjahuju res mar za izraelske talce – sestradane in psihološko zlomljene v palestinskem peklu pod Gazo, kjer jih zadržujejo teroristi Hamasa.

Ob tem pa Hamas še naprej uporablja talce kot orožje v pogajanjih in s tem neposredno povečuje trpljenje tako izraelskih kot palestinskih civilistov. Ocenjujem, da tudi ta zadnji pogajalski košček Netanjahujevega izsiljevanja izgublja vrednost, saj je resno vprašanje, koliko od peščice talcev je sploh še živih.

Medtem so številke umrlih v Gazi neizprosne – omenili ste že 20 tisoč mrtvih otrok. Po uradnih zdravstvenih podatkih, ki jih sicer v Gazi zbira Hamas, je bilo ranjenih še več kot 42 tisoč mlajših od 18 let. Mnogi med njimi bodo živeli s trajno invalidnostjo in so se po pomoč zatekli v sosednji Egipt, pomaga pa tudi Slovenija.

Od jutra je bilo v izraelskih napadih ubitih najmanj 62 ljudi, od tega 41 v mestu Gaza v istoimenski enklavi. Skupno število smrti presega 64 tisoč ljudi. Med njimi naj bi bilo od 15 do 20 tisoč pripadnikov Hamasa, ostalo so civilisti. Hamas je s svojimi napadi na Izrael in z vlogo vodenja zdravstvene statistike obenem pod vprašaj postavil verodostojnost podatkov ter odgovornost za to, da civilno prebivalstvo pogosto uporablja kot živi ščit.

Smrt ne žanjejo le rakete in bombe – akutna podhranjenost in lakota ubijata tiho in počasi, izraelska vlada pa medtem sili lastno vojsko v boj brez konca. Vojaki se sicer trudijo, da bi na jugu enklave vzpostavili osnovno infrastrukturo: terenske bolnišnice, vodovodne cevi in opremo za razsoljevanje vode, skupaj s stalno dobavo hrane, šotorov, zdravil in medicinske opreme. Tako skušajo vsaj začasno ublažiti veliko pomanjkanje v Gazi in najvišjim političnim veljakom izraelske vlade dokazati, da tudi v vojni ne smeš izgubiti humanosti.