Ostarela oseba v domu starostnikov | (foto: Dom sv. Jožef Celje)
Generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenije Suzi Kvas o kadrovski problematiki
Politika Uredništvo Radia Ognjišče ARO
Ministrstvo za solidarno prihodnost je do danes na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki skrbi za zbiranje prispevkov za dolgotrajno oskrbo, prejelo že dobrih 44 milijonov evrov. Gre za obdobje od začetka zbiranja prispevka, torej od 1. julija. Do danes pa na ministrstvu niso izdali še niti ene odločbe, še več mnogi opozarjajo, da izvajanje zaradi kadrovske podhranjenosti sploh ne bo mogoče.
Z ministrstva smo dobili informacijo, da se bo 21. septembra vzpostavil informacijski sistem. Trenutno sodelujejo štirje centri, ki pilotno testirajo postopke.
Starostniki so po novem poleg 20 ur pomoči na domu lahko upravičeni še do dodatnih 27 ur dolgotrajne oskrbe. Toda že zdaj se pojavljajo težave, saj nekateri centri za socialno delo komaj zagotavljajo osnovne ure pomoči na domu, dodatnega kadra pa ni. Generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenije Suzi Kvas opozarja, da je kadrovska problematika v Sloveniji »zelo velik problem«. »Na socialni zbornici že ves čas opozarjamo pristojne, da so plače tistih, ki neposredno delajo z uporabniki, prenizke, zato kadri odhajajo. Predlagali smo, da se del prispevka nameni za dvig plač v najnižjem rangu, da bi ljudje raje ostali v svojih krajih. Če pa bo nujen uvoz tujega kadra, potrebujemo celovit program izobraževanja in vključevanja, saj delo z ljudmi zahteva poznavanje naše kulture in načina delovanja,« je povedala Kvasova.
Prve odločbe bi lahko začeli izdajati konec septembra. »Z ministrstva smo dobili informacijo, da se bo 21. septembra vzpostavil informacijski sistem. Trenutno sodelujejo štirje centri, ki pilotno testirajo postopke. Upamo, da bo sistem takrat stekel in bodo odločbe začele prihajati, a to bo šele začetek,« je dodala.
Na socialni zbornici že ves čas opozarjamo pristojne, da so plače tistih, ki neposredno delajo z uporabniki, prenizke, zato kadri odhajajo.
Na Socialni zbornici so skupaj z drugimi izvajalci že pred uveljavitvijo zakona opozarjali, da bi bilo treba začetek zamakniti in uvajati sistem postopoma. »Vsi vemo, da smo stopili v velike čevlje in da poti nazaj ni. Strinjamo se, da je dolgotrajna oskrba nujna, vendar je treba tako velik sistem uvajati počasneje, z jasnim komuniciranjem z javnostjo. Ministrstvo nas posluša, a žal naših predlogov premalo upošteva. Če bi imeli več posluha za stroko, bi bila zadeva lažje izvedljiva za vse,« poudarja Kvasova.
Verjamem, da si ministrstvo želi dobro, vendar potrebujemo več posluha za konkretne predloge iz prakse.
Na Socialno zbornico se po njenih besedah največkrat obračajo direktorji domov in drugih organizacij, ki so dolžni izvajati zakon, a tega ne zmorejo. »Tudi oni pogosto ne dobijo vseh odgovorov, zato poskušamo mi posredovati med njimi in ministrstvom. Verjamem, da si ministrstvo želi dobro, vendar potrebujemo več posluha za konkretne predloge iz prakse,« je sklenila Suzi Kvas.
