Putin je Trumpa peljal žejnega čez vodo, ta pa je Indijo malomarno potisnil v kitajsko vplivno območje

Komentarji | 31.08.2025, 12:04 Stephan Baier

Dva tedna po vrhunskem, opevanem kot zgodovinskem, srečanju ruskega in ameriškega predsednika na Aljaski (15. avgusta 2025) je menda tudi v Washingtonu poslalo jasno: Vladimir Putin se ni premaknil niti za milimeter, svojih vojaških ciljev ni spremenil, pričakovanja Donalda Trumpa ni nikoli jemal resno in je pustil, da so njegova prizadevanja za mir propadla.

Trump je na Aljaski deloval v zakulisju in je zaradi tega zdaj izgubil politični vpliv. Njegove drzne obljube, da bo kmalu prišlo do dvostranskega vrha med Putinom in Zelenskim, nato tristranskega vrha med njima in njim ter končno do miru v Ukrajini, so se izkazale za utvaro. 

Dejstvo je: Putin ni nikoli nameraval izpolniti želje ameriškega predsednika. Namesto tega je z droni in raketami okrepil napade na ukrajinsko civilno prebivalstvo, pospešil je prodiranje svoje vojske, ki ima velike izgube v sosednjo deželo, stopnjeval je hibridne in besedne napade proti Zahodu. Putin si postavlja za cilj vojaško zmago v Ukrajini. Ne prizadeva si za kompromis, za zagotavljanje varnosti, za premirje, za mir.

Trump  je s svojo carinsko vojno proti Indiji zdaj malomarno potisnil v kitajsko vplivno območje še indijsko podcelino, ki ima najštevilnejše prebivalstvo na svetu.

Donald Trump, njegov podpredsednik J. D. Vance in poseben odposlanec Steve Wittkopff so zdaj osramočeni pred vsem svetom.

• Prvič, ker so se dobrikali vojnemu zločincu, ki mu preti mednarodni zaporni nalog. Klanjali so se mu in mu razgrnili rdečo preprogo.
• Drugič, ker so brez pripomb pristajali na popuščanje, namesto da bi ga prisilili k popuščanju.
• Tretjič, ker so njegove besede in kretnje razlagali povsem napačno – namreč v smislu svojih lastnih koristi in ciljev.
• In četrtič končno, ker so Kremlju dali veliko znamenj zahodne šibkosti in sprtosti, še več, celo obljubo ukrajinskih ozemelj ter možnost, da bi ZDA odstopile od financiranja ukrajinske obrambe.

Alternativna globalizacija

Te dni si Trump lahko ogleda, kako Putin ravna z državnim voditeljem, ki ga dejansko jemlje resno in upošteva. Šef Kremlja se štiri dni mudi na Kitajskem, da pokaže vdanost Xi Jinpingu, kajti Rusija je danes od Kitajske bolj odvisna kakor kdaj prej.

Vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje bo združil najpomembnejše akterje v protizahodnem »novem svetovnem redu«: Rusijo, Belorusijo, Iran, Indijo, Kazahstan, Kirgizistan, Pakistan, Tadžikistan, Uzbekistan in seveda Kitajsko – vodilno silo v skupini. Tukaj se vidi, da obstaja tudi alternativna zamisel globalizacije: Proti in brez ZDA, z in pod vodstvom Kitajske.

Dva tedna po srečanju na Aljaski in ob tem vrhunskem srečanju Šanghajske organizacije za sodelovanje bi moral Donald Trump le dojeti, da nima absolutno nobenega vpliva na Vladimirja Putina in njegovo vojskovanje. Putinovo sovraštvo do Zahoda in zahodne demokratično-državnopravne ureditve je tako veliko, da je Rusijo pripeljal v popolno odvisnost od kitajske komunistične elite.

Donald Trump pa je s svojo carinsko vojno proti Indiji zdaj malomarno potisnil v kitajsko vplivno območje še indijsko podcelino, ki ima najštevilnejše prebivalstvo na svetu.

--------------
Komentar, ki ga najdete na portalu Die Tagespost objavljamo z dovoljenjenjem avtorja. Prevedel ga je dr. Anton Štrukelj.