Škof Maksimilijan Matjaž: Umrl je kot pastir, ki izgori za svoje ljudstvo

Papež in Sveti sedež | 21.04.2025, 20:18 Uredništvo Radia Ognjišče

Ob novici o smrti papeža Frančiška se je celjski škof Maksimilijan Matjaž spomnil osebnega srečanja in skupne sinodalne izkušnje s papežem, ki je s svojo preprostostjo, odločnostjo in zvestobo evangeliju močno zaznamoval sodobno Cerkev.

Ob novici o smrti papeža Frančiška se je celjski škof Maksimilijan Matjaž spomnil osebnega srečanja in skupne sinodalne izkušnje s papežem, ki je s svojo preprostostjo, odločnostjo in zvestobo evangeliju močno zaznamoval sodobno Cerkev.

Ganjen in hvaležen

»Čeprav smo videli, da je bil papež v zadnjih dneh šibak, je novica o njegovi smrti pretresla. A v tem žalostnem trenutku čutim predvsem globoko hvaležnost za njegov dar,« je dejal škof Matjaž. Poudaril je, da je Frančišek umrl, kot je živel – kot pastir, ki izgori za svoje ljudstvo. »Še ob svojem zadnjem blagoslovu 'mestu in svetu' je bil s svojo šibkostjo ganljivo močan.«

Cerkev med ubogimi in za uboge

Škof Matjaž je spomnil, da je papež Frančišek Cerkev postavil ob bok ubogim in ranljivim, jo primerjal s poljsko bolnišnico in duhovnikom naročil, naj »dišijo po ovcah«. Ta poudarek je vplival tudi na slovensko Cerkev, saj nas je vabil k nenehnemu spraševanju vesti, k opuščanju zunanjega blišča in k iskanju bistvenega. »Njegovo geslo – če pšenično zrno ne pade v zemljo – se mora uresničevati tudi v našem življenju,« je poudaril škof.

Sinodalna pot kot vizija prihodnosti

Po mnenju škofa Matjaža je največja dediščina papeža Frančiška prav vizija sinodalne Cerkve – Cerkve kot občestva, kjer vsak vernik soustvarja skupnost. »To je vizija prihodnosti, nadaljevanje duha drugega vatikanskega koncila, v kateri nas vodi Sveti Duh in vsakdo ima svoje mesto,« je dejal. Spomnil je, da je Frančišek dan po obletnici izvolitve napovedal nadaljevanje sinodalnega procesa za naslednja štiri leta, kar kaže na njegovo globoko prepričanje, da je to pot Cerkve prihodnosti.

Papež poslušanja in bližine

Izkušnja neposrednega sodelovanja s papežem na sinodalnih zasedanjih je bila za škofa Matjaža globoka. »Bil je vedno navzoč, pozoren poslušalec, redkobeseden, a preudaren. In vsem dostopen. V osebnem stiku si začutil, da te vidi, sliši in razume.« To po njegovem ni bilo zgolj posledica človeških sposobnosti, temveč »pričevanje delovanja Svetega Duha med nami.«

Pogum za poslušanje Svetega Duha

Ob koncu se je škof zazrl v prihodnost in izpostavil ključno nalogo naslednjega papeža: »Poslušnost Svetemu Duhu. Potrebujemo Cerkev, ki ni odmaknjena od sveta, ampak zna govoriti jezik, ki ga današnji človek razume. Cerkev, ki živi občestvo, skromnost, odprtost. To bo velik izziv in velika naloga prihodnjega papeža.«