Predsednica republike Nataša Pirc Musar. | (foto: STA)
Slovenija še vedno brez novega Varuha. Zakaj nekateri niso v predsedničinem ožjem izboru?
Uredništvo Radia Ognjišče
Iskanje novega varuha človekovih pravic v Sloveniji se sooča z izzivi, predvsem zaradi potrebe po dvotretjinski večini v državnem zboru, kar zahteva podporo tako koalicije kot dela opozicije. Trenutno koalicija podpira Katarino Bervar Sternad, vendar brez opozicijske podpore njena izvolitev ni zagotovljena. Sporno pri kandidatki, s katero želi uspeti predsednica države bi lahko bilo po poročanju medijev to, da sta povezani prek preteklega sodelovanja. Na urad predsednice smo zato naslovili nekaj vprašanj.
Vprašanja Uradu predsednice Republike Slovenije:
- Zanima me, kako je z - kot ste zapisali »napori« pri iskanju »nadaljnje podpore v Državnem zboru, ki bi zadostovala za čimprejšnje imenovanje novega varuha«?
- Ali bo predsednica v 4. krogu predlagala druge kandidate, ki so se prijavili na prvoten razpis?
- Ali boste ponovili razpis za varuha, ne da bi dali možnost tudi drugim kandidatom s seznama, ki imajo široko družbeno podporo?
- Ker naj bi se, kot ste mi odgovorili v enem od odgovorov pripravljala nova zakonodaja na področju imenovanja varuha, me zanima ali se s tem strinjate, da se zakonodaja spremeni med samim postopkom – ali ni to lahko ustavno sporno?
Odgovor Urada predsednice Republike Slovenije
Predsednica republike aktivno opravlja pogovore z vodji in predstavniki poslanskih skupin v Državnem zboru ter predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanimi poslanci o možnih kandidatih za vodenje nekaterih državnih institucij.
Kot smo vam že pojasnili, po opravljenih prvih treh krogih pogovorov nihče od prijavljenih kandidatov še ne more računati na potrebno podporo. Zakonodaja sicer predsednici omogoča tudi, da sama poišče drugega kandidata/kandidatko ali ponovi razpis.
Sprememba zakonodaje je pristojnost zakonodajalca, ne predsednice republike. Kot smo predhodno že pojasnili, pa predsednica republike podpira predvidene spremembe, ki se nanašajo na čas trajanja mandata in omejitev na en mandat, kar je tudi v skladu z Beneškimi načeli.
Kratek komentar Alena Salihovića, urednika Informativnega programa Radia Ognjišče
Vse bolj se dozdeva, da si želi predsednica države Nataša Pirc Musar kandidatko ali kandidata, ki bo zgolj in samo njej po volji. To bi lahko pomenilo tudi, da bo nova varuhinja odpirala teme, ki ne bodo zasenčile predsednice pri vprašanjih človekovih pravic. Še bolj sporno pa je, da se želi sredi postopka izbire spremeniti zakonodajo, kar bi lahko vplivalo na imenovanje varuha. Predsednica sicer pravi, da gre za odločitev zakonodajalca, a hkrati takšne spremembe podpira.
Poleg tega ostaja vprašljivo, zakaj se v ožjem izboru pojavljajo le nekateri kandidati, čeprav jih je 14 oddalo prijavo. Nenavadno je, da med imeni kandidatov nikoli ni bila omenjena nekdanja varuhinja Vlasta Nussdorfer, ki uživa široko podporo pravnikov, kar vzbuja vprašanje, ali je izbor vnaprej usmerjen v določeno smer.
Posebej problematično je, da je favoritka predsednice Katarina Bervar Sternad z njo tesno povezana. Decembra 2023 ji je predsednica podelila prvo nagrado za delo na področju človekovih pravic, kar odpira vprašanje nepristranskosti pri izbiri kandidatov. Ali gre za objektiven izbor ali pa predsednica dejansko preferira kandidatko, s katero deli podobne poglede in jo že vnaprej vidi kot edino primerno za funkcijo? Takšno povezovanje predsednice in njene izbranke meče senco dvoma na neodvisnost varuha človekovih pravic in na transparentnost celotnega postopka.
Zdi se, da gre pri želji po spremembi zakonodaje in tudi pri določanju, kod je po mnenju predsednice spodoben za to funkcijo za manever, s katerim bi predsednica želela večjo vlogo pri imenovanju varuha človekovih pravic in s tem večji nadzor nad tem, katere teme bodo izpostavljene. Takšne spremembe pravil igre med samim postopkom pa mečejo dvom na transparentnost celotnega postopka.
