Škof Štumpf na Brezjah: Nikoli se ne zavedamo močneje, kot v trpljenju, da vsako upanje prihaja od Gospoda

Duhovnost 11. 02. 2025, 11:37 Uredništvo Radia Ognjišče

Na praznik Lurške Matere Božje so se verniki zbrali na Brezjah, kjer je sveto mašo daroval koprski škof Peter Štumpf. V nagovoru je osvetlil pomen Marijinega prikazanja mladi Bernardki Soubirous v Lurdu leta 1858 in sporočilo, ki ga to prinaša sodobnemu človeku.

Lurd – kraj Božjega srečanja z bolniki

Lurd je že od svojega prvega prikazanja leta 1858 postal svetišče upanja za bolnike. Devica Marija se je Bernardki Soubirous prikazala kot "Brezmadežno spočetje" in ji naročila molitev, pokoro ter spreobrnjenje. Njeno sporočilo je jasno: "Kdor si hoče od Boga izprositi telesne in duševne moči, naj se bori proti grehu. To je prvi pogoj, da Bog lahko vstopi v našo dušo in telo in ozdravlja."

Bolezen pogosto vstopi v življenje nepričakovano in neizprosno. "Bolezen je zelo težka in zapletena reč. Največkrat se pojavi nenadoma in nepričakovano, izginiti pa noče." Ni vsaka bolezen posledica osebnega greha, vendar je greh tisti, ki je v svet prinesel trpljenje. "Gre za duhovno okužbo, pred katero ni imunosti, in napada naše duše in telo."

Škof je spomnil na svetnike, ki so trpeli zaradi bolezni, a so svojo bolečino darovali Kristusu: "Bolezen so krotili in premagovali tako, da so jo pridruževali Kristusovemu trpljenju za spreobrnjenje grešnikov in vsega sveta."

Molitveni boj in moč rožnega venca

Rožni venec, ki ga je Marija molila skupaj z Bernardko, je po škofovih besedah "mogočno orožje proti grehu, hudobnemu duhu in trpljenju." Marija ni prišla v Lurd z vojaško močjo, ampak s preprosto molitvijo: "Če je Marija bila v Lurdu opremljena z rožnim vencem, in ne s kakim drugim mogočnim orodjem, in ga je celo molila skupaj z Bernardko, potem je sporočilo jasno: 'V tej molitvi boste zmogli vse – premagovati grehe, se boriti s trpljenjem in boleznijo, sprejeti udarce trpljenja, in končno doživeti tisti čudež, ki vam ga pripravlja Bog.'"

Molitev nas odpira za Božje delovanje in vodi v pravo ozdravljenje – telesno ali duhovno. "Ali bo to čudež ozdravitve ali kaj drugega, ne moremo vedeti. Gotovo pa gre za Božjo roko, ki se v Kristusu dotika naših razbolelih ran. V tem dotiku je moč, da tudi v preizkušnji ohranimo vero in upanje," je povedal škof. 

Bolezen in upanje v Kristusovo zmago

Škof je opozoril, kako pogosto zdravje jemljemo kot samoumevno: "Ko ga imam, se kaj dosti zanj ne brigam. Ko ga izgubim, bi zanj dal vse. Ko ga ponovno pridobim, sčasoma pozabim, kaj vse sem moral prestati v času zdravljenja, pa tudi potrošiti."

Zdravje zahteva spremembo življenjskih navad, enako kot bolezen zahteva potrpljenje in duhovno rast. "Preprosto smo vedno v boju: enkrat proti bolezni, drugič za ohranitev zdravja in proti povratku bolezni," pravi. 

A tudi zdravje ne prinaša večnega miru. "V nenehnem romanju med domom in bolnišnico hodimo sami, če še lahko, ali pa z nami hodijo naši sorodniki, oziroma kdo iz medicinske pomoči. Tako nam je lažje. Vendar pa ni dovolj. Srce ostane zbegano in nemirno."

Škof je izpostavil resnico krščanske vere: "Jezus je ozdravljal bolezni, ne pa od smrti. Pri obuditvi od mrtvih je napravil samo par izjem, da bi vedeli in verovali, da je on resnično Božji Sin." Smrti ni mogel preprečiti, jo je pa premagal s svojim vstajenjem. "Uničil je želo smrti in vse, kar povzroča smrt – tudi bolezen in trpljenje. Še prej pa je uničil moč greha, iz katerega je zrasla smrt."

Evharistija – srečanje z Jezusom zdraviteljem

Škof Štumpf je povabil vernike, naj pri sveti maši sprejmejo Jezusa in ga povabijo v svoje bolečine: "Ko prejmemo sveto obhajilo, je zelo blagodejno in učinkovito v mislih prijeti Jezusa za roke in ga odpeljati na naše rane, bolezni, težka stanja, ki nam povzročajo trpljenje."

Kristusovo odrešenje zajema celotnega človeka – telo, dušo in duha: "Našega telesa ne napadajo zgolj holesterol, sladkorna bolezen, rak in drugi vsiljivci, temveč tudi duhovna zlohotnost greha. Vse to se potem meša v bolno stanje celotnega človeka."

Da bi dosegli resnično ozdravljenje, se moramo lotiti ne samo telesnih bolezni, ampak tudi duhovnih ran: "Od koderkoli je že ta greh, ki mi povzroča bolezen, se ga je treba lotiti resno. Brez tega boja ne more biti Jezusovega prihoda in delovanja."

Klic k veri in zaupanje v Božjo pomoč

V jubilejnem letu nas papež Frančišek vabi, da postanemo "romarji upanja", ki v trpljenju najdejo moč v veri. "V vseh težkih okoliščinah trpljenja čutimo potrebo po podpori, ki je večja od nas: potrebujemo Božjo pomoč, pomoč njegove milosti, njegove previdnosti, tiste moči, ki je dar njegovega Duha."

Bolniki in njihovi pomočniki imajo v tem letu posebno vlogo: "Gre za skupno hojo, ki pomeni hvalnico človeškemu dostojanstvu, in je pesem upanja, katere glas sega daleč onkraj sob in postelj v zdravstvenih ustanovah."

Škof je sklenil s klicem k zaupanju v Marijo, Zdravje bolnikov: "Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica."

Škof Štumpf je v svoji pridigi vernike spodbudil, naj se v svojih boleznih in trpljenjih ne predajo obupu, temveč se oklepajo upanja v Kristusa. Molitev, evharistija in spreobrnjenje so ključne poti, po katerih Bog vstopa v naše življenje in prinaša resnično ozdravljenje.