Globine: Je ateizem neke vrste vera? #videopodkast

Globine 14. 01. 2025, 19:13 Robert Božič

»Razlika med ateistom in teistom je namreč ta - če je za ateista samo materialni pozitivni vzrok, je za teista potem še duhovni vzrok. Ateist živi samo v materialnem svetu, medtem ko teist živi tudi v duhovnem svetu.«

»Vprašanje pa je, kako ateizem doživlja duha ... Recimo, kako boš rekel, da nek koncept biva, na podlagi česa in zakaj? To pa so ta vprašanja, kjer ponavadi ateistična argumentacija, bi rekel, izgublja na moči,« je v oddaji Globine poudaril jezuit p. Damjan Ristić. Z njim se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Ateist želi dejstva, želi dokaze

»A nekaterih stvari enostavno ne more dokazati. Že počela vsega, kar biva, ne more dokazati. Lahko samo verjame v to. Tako da izhodišče za ateizem je neke vrste vera, oziroma odnehanje od iskanja odgovora,« je še dejal Ristić in dodal, da je sodobna kozmologija zelo vznemirljiva za ateiste, kot je tudi za nas, ki smo verni ljudje.

Z novimi fizikalnimi in kozmološkimi teorijami se namreč ponujajo mnogi novi možni odgovori in na nek način se mora človek opredeliti, ali si za eno ali drugo teorijo ali pa kaj podobnega. Vsi ti fizikalni koncepti so do neke mere preverljivi ...

»In znanost po sebi zmeraj temelji na tem zaupanju, da se bodo našli dokazi, ki jih trenutno (še)ni. In tako da se morajo tudi ateisti podrediti določeni obliki verovanja, ne verskega, ampak znanstvenega verovanja. Vidimo torej, da ni vse tako premočrtno različno, v nekaterih pogledih smo si podobni,« je še opozoril p. Damjan Ristić.

V nadaljevanju pogovora pa smo lahko slišali, da »ateizem pozitivno vpliva tudi na verujoče, saj nas spodbuja, da preučimo in razmislimo o svojih prepričanjih.« V sodobnem svetu se namreč srečujemo z različnimi izzivi, ki pred nas postavljajo vprašanja o obstoju Boga, o dobrem in zlu.

Iskanje smisla ne pozna meja

Nekateri ljudje pravijo, da je ateizem zgolj materialističen pristop, drugi pa menijo, da lahko tudi verni ljudje, ki zaupajo v Boga, še vedno iščejo smisel v svojem življenju. Kljub različnim prepričanjem pa obstaja skupno prizadevanje za razumevanje dobre in slabe narave ter iskanje odgovora na večno vprašanje, zakaj trpljenje in zlo.

Vabljeni, k poslušanju tokratne prvi epizode videopodkasta Globine. Morda se bo tudi pred vas postavilo pomembno vprašanje, kako skozi razumevanje in spoštovanje drug drugega, lahko stremimo k boljši prihodnost za vse. Iskanje smisla je namreč vsakdanje opravilo, ki ne pozna meja.

Osmo leto oddaje Globine

V osmo sezono oddaje Globine, ki jo lahko spremljate tudi v obliki videopodkasta, stopamo z novim ciklom. »V svetem letu 2025 želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega,« pravi snovalec in voditelj oddaje Blaž Lesnik.

V tokratni uvodni oddaji se je pogovarjal z jezuitom p. Damjanom Ristićem o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi, v prihodnjih oddajah pa sledijo še druge teme:

• Etika in morala
• Sekularnost države in svoboda veroizpovedi
• Kako ateist vidi cerkev kot družbeno institucijo
• Ateizem in iskanje smisla (ali lahko človek živi smiselno življenje brez religije?)
• Ateizem in duhovnost (ali je mogoče biti duhoven brez vere?)
• Večno življenje (cilj vernikov in odnos ateistov do smrti)
• Ali so ateisti res "sovražniki vere"?
• Kateri so lahko skupni cilji katolikov in ateistov (smo nasprotniki ali lahko sodelujemo?)