Dušan Kristančič: Brici sv. Martina včasih niso imeli preveč radi...
Naš gost | 11.11.2024, 13:42 Robert Božič
»Če začnemo pri sv. Martinu, Brici ga niso imeli preveč radi. To govorim za leta nazaj, ko so bili še koloni, ker okrog sv. Martina so dobili odločitve ali bojo še lahko ostali na tisti zemlji, v tisti hiši ali si je lastnik in gospodar premislil. Zdaj mi teh skrbi, vsaj v večini nimamo več,« svoje spomine na otroška leta in pripovedi prednikov strne znan briški vinogradnik in vinar Dušan Kristančič.
V oddaji Naš gost na večer Martinove sobote pa je takoj potegnil vzporednico s težkimi vprašanji današnjega časa: »Resnično v teh cajtih je dosti teh mladih, ki ne vejo, ali bojo še to delo (skrb in obdelovanje vinogradov) nadaljevali, ali ne bojo več ... Tako, da s te strani je malo težko govoriti od nekega lepega Martina ... Ma pustmo zdaj to,« je nadaljeval in pojasnil, da so dnevi pred tem praznikom vsako leto čas »ko moraš dati klet skozi, moraš videti, kaj je bilo v vinogradu, kaj se je dogajalo v kleti. Ma za letošnji letnik vemo, da je lep, je bilo dobro, ampak narava je pač naredila svoje.«
»To bo en letnik, ki bo verjetno ostal z nami...«
»Zadovoljni smo s tem mladim vinom, pokazalo je lepo, sicer so za ta čas alkoholi malo previsoki, a za te cajte je ta prvi znak dober pokazatelj,« še dodaja Dušan Kristančič. Na njihovi kmetiji, ki jo zdaj vodi sin Marko in je torej že v rokah mlajše generacije, se v teh dneh vrstijo obiski poslovnih partnerjev in prijateljev, nekateri so z njimi že skoraj štiri desetletja, vse od časov, ko so se odločili, da grozdje tudi sami predelajo, torej stisnejo v mošt, negujejo v vino in ga ponudijo v steklenicah.
Počasi a vztrajno, ko se odločiš za cilj
»Te poti niso enostavne,« se zamišljeno in počasi s poudarkom ozira na korake, ki so jih skupaj z vso družino naredili v teh letih. »Ti imaš stopnice, ne, v tej zgodbi, ko se odločaš. In puole muoarš jt počasi, počasi muoraš rast, ne muoraš kar naenkrat to nardit,« lepo po briško pove.
Vabljeni da prisluhnete celotni oddaji, v kateri je Dušan Kristančič odstrl tudi pogled na svoje otroštvo in korake dosedanje življenjske poti, povedal, zakaj ga veseli, da otroci nadaljujejo njegovo pot in se zanjo ogrevajo že tudi vnuki. Pojasnil je, kaj mu pomeni briška zemlja, zakaj najbolj uživa ob delu v vinogradu, a ga po drugi strani še vedno mika tudi ustvarjanje in eksperimentiranje v kleti.