Jon, pridi na kosilo.

Kultura | 12.09.2024, 12:46 Jon Kanjir

Onkologinja dr. Metka Klevišar je pred kratkim praznovala svoj 80. rojstni dan. Ob tem visokem jubileju je izšla njena nova knjiga Vprašajmo Metko : Srečanja na hribu, ki jo je izdala Mohorjeva knjigarna. Metka si je izbrala nekaj ljudi, ki jih ceni, spoštuje in jih prosila, da smo ji zastavili vprašanje. Če bi imeli možnost komu, ki je v življenju veliko dosegel, postaviti eno življenjsko vprašanje – kaj bi ga vprašali? Tako je Metka dobila veliko vprašanj z najrazličnejših področij, na vse je odgovorila, iz tega pa je nastala zanimiva knjiga s številnimi modrostmi.

Pogovori o življenju in smrti

Z Metko sva se spoznala na Pogovorih o življenju in smrti, ki jih je skupaj s prijateljico Julko pričela gostiti že precej dolgo nazaj - ob vselitvi v Dom svetega Jožefa v Celju. Sprva so ti pogovori, ki potekajo dvakrat mesečno, potekali v živo v domu, od epidemije naprej pa so preko Zooma. Sedaj se jih udeležujejo številni posamezniki iz vse Slovenije. Na teh pogovorih sem se čutil zelo domače, sprejeto in dobrodošlo, zato sem rad prihajal.

Jon, pridi na kosilo.

Nato pa me je Metka povabila na kosilo. Pravi, da obed ni samo obed, ampak je obred. In prijetneje je klepetati ob dobri hrani. Vabilu sem se hvaležno odzval, takrat pa se je začelo zares prijetno prijateljstvo med nama z Metko. K njej še vedno rad hodim na kosilo, kar ni nič čudnega. Res rad jem, vendar v tem primeru kosilo ni v mojem prvem načrtu. Druženja z Metko so nekaj posebnega, doživetega in dragocenega. Pogovarjava se o najrazličnejših zadevah, s tem pa bogativa drug drugega. Metka mi daje izjemno bogata znanja, misli in modrosti iz njenega polnega življenja, jaz pa njej nekoliko drugačen pogled mlajše generacije. Oba sva za to zelo hvaležna, kar vedno rada poudariva.

Velika dela za naš narod

Metka je ena prvih, ki razbija tabuje staranja, minljivosti in smrti. Hkrati nam je lahko velik zgled osebe, ki je kmalu zbolela za multiplo sklerozo in se ni nikoli predala. Namesto tega je rekla, da bo bolezen udomačila. In jo je. Bolezni se zaveda in jo sprejema, ne obremenjuje se pretirano in ravno zaradi tega zaradi tega ne živi slabše, čeprav se dobro zaveda meja svoje zmogljivosti. Pred skoraj 30 leti je ustanovila Slovensko društvo Hospic, ki poslanstvo spremljanja umirajočih, žalujočih in detabuizacijo smrti opravlja še danes. Metka je lahko vsem velik zgled v marsikaterem pogledu. Hvaležen sem za njena velika dela, ki puščajo dragocen pečat na vsej slovenski družbi.