Radijski sodelavci Petra, Helena, Lidija, Jakob in Maja z direktorico Bisersko | (foto: Lidija Zupanič)
Žoga band in direktorica, ki zna zavihteti tudi srp
Radijski utrip Lidija Zupanič
Ponovno lahko potrdimo, da dobro delo res dobro dene. Sodelavci Radia Ognjišče smo to lahko spet izkusili ob obisku oskrbovancev Doma starejših občanov Cerknica, ki so nas zares prijazno sprejeli in nam pripravili tudi program.
Težko je opisati radost v očeh, ki se še posebej zaiskri, ko se zasliši slovenska pesem, ko se iskreno stisne roka in ko se stisne tudi v objem. Takšna srečanja ostajajo še dolgo v spominih. Nam, sodelavcem, in verjamem, da tudi oskrbovancem.
Vedno znova spoznavamo, da je res velika milost za trenutek stopiti v njihov svet, v njihov vsakdanjik, jim posvetiti svoj čas, stisniti roko, jih objeti in z njimi izmenjati par besed. To je milost, ki bogati in nas hkrati opominja, kako je življenje minljivo in kako dragoceni so trenutki, ko se lahko poveselimo, razveselimo drug drugega in prispevamo k malce drugačnemu vsakdanu.
To so ljudje, ki so tlakovali našo sedanjost, ki so ustvarjali in si prizadevali za boljši vsakdanjik, se odrekali. To so ljudje, ki so na mlajše rodove ponosno prenašali vrednote, tradicijo, kulturo, vero in običaje. To so ljudje, ki so prispevali k slovenski nataliteti, k samostojnosti naše domovine. To so ljudje, ki so vztrajali tudi, ko ni bilo lepo, ljudje, ki so okusili pomanjkanje, strahote vojn, izgube bližnjih. Ljudje, ki poznajo pomen trdega dela, garanja. To so ljudje, ki so ustvarjali za nas in nam predajali, kar so mogli in znali. Neprecenljivo, dragoceno doto smo prejeli od njih.
To so ljudje, ki so tlakovali našo sedanjost, ki so ustvarjali in si prizadevali za boljši vsakdanjik, se odrekali.
Res je lepo in prav, da jim posvetimo tudi del svojega časa in jim vsaj za trenutek popestrimo dan. Da si tega želijo in so tega veseli, so oskrbovanci doma v Cerknici takoj pokazali. Pričakali so nas pred domom, v prijetni senci in takoj zapeli z nami. Po predstavitvi, kdo smo, od kod prihajamo in zakaj smo prišli mednje, so nam tudi sami pokazali, kaj znajo in s čim si krajšajo dneve.
Delovna terapevtka jih namreč pridno zaposluje z gibanjem in petjem. Poimenovali so se kar Žoga bend, saj na terapevtskih žogah ob taktih slovenske glasbe sledijo ritmu s kuhalnicami, s katerimi tolčejo ob žoge. Tako razgibajo roke ter svoje glasilke in verjemite, prav simpatično jih je bilo videti.
Tudi zapeli so nam. Pesmi Kje so tiste stezice, Regiment po cesti gre, Jaz pa sem si nekaj 'zmislil ... je bilo zares prijetno poslušati. Pesmi njihove mladosti, naša dediščina. Dragoceno.
Lepo je bilo z njimi pokramljati, brez zadržkov so z nami delili svoje življenjske zgodbe.
Hvaležni so za odlično oskrbo v domu, veseli so, ker se vedno nekaj dogaja, ter navdušeni nad direktorico Biserko, ki se veliko druži z njimi. Pravijo, da brez težav zaviha rokave, vzame srp in požanje sivko, ki jim raste ob domu.
Tudi mi smo je dobili nekaj za spomin in v hvaležnost, da smo jih obiskali. Dodali pa so še nekaj svojih del, ki jih ustvarjajo na delavnicah, kjer se ob druženju učijo veščin, si krajšajo čas in potem z izdelki izkazujejo pozornost obiskovalcem. In tega smo bili deležni tudi mi.
Lepo je delati dobro. Dobrota bogati oba, tistega, ki jo daje, in tega, ki jo prejema. Za danes težko rečem, na kateri strani smo bili. Skoraj prepričana sem namreč, da smo več prejeli, kot smo dali, saj je bilo odprtost, velikodušnost in toplino oskrbovancev ter zaposlenih čutiti na vsakem koraku.
Hvala vam, dragi kolektiv DSO Cerknica, hvala, dragi oskrbovanci doma za topel sprejem, za iskrene besede, stiske rok, objeme in čas, ki ste nam ga namenili. Želimo vam, da se tudi v prihodnje počutite dobro, da še naprej ustvarjate in si bogatite dneve z dobrim in lepim. Tega premorete zares veliko. Bogu hvala za to!
