Bo Izrael izvedel napad na Rafo?

Novice | 27.04.2024, 12:26 Nejc Krevs

vse več verjetnosti, da se bo Izrael odločil za vojaško operacijo na območje Rafe, potem ko skrajno palestinsko gibanje Hamas vseskozi zavrača pogajalska izhodišča, ki jih je judovska država posredovala egipčanskim in katarskim pogajalskim posrednikom. Hamas želi konec vojne, Izrael vztraja na premirju. O pogajanju in vojni v Gazi smo za komentar vprašali poznavalca razmer na Bližnjem vzhodu Nejca Krevsa.

Ocenjujem, da bosta obe strani težko zbližali stališče, saj se judovska država na eni strani zaveda, da je velika verjetnost da je živih manj kot 50 zajetih talcev v Gazi, in da brez izkoreninjenja Hamasa ne bo mogoče mirno dihati na jugu Izraela, tudi danes rakete letijo proti Ašdodu, Aškelonu, Sderotu, celo Tel Avivu in drugim izraelskim mestom.

Hkrati pa zdaj že jasno, da podaljševanje vojne najbolj ustreza premierju Benjaminu Netanjahuju, ki je izgubil vzdevek Mr security, in bo po tej vojni skoraj z vso gotovostjo moral zapustiti politični vrh, ali pa bo moral celo za zapahe ne le zaradi varnostnega in vojaškega spodrsljaja 7. oktobra, ko je v enem dnevu umrlo 1200 ljudi, oziroma največ Judov v enem dnevu po holokavstu, temveč že tudi dolgo znanih obtožb o korupciji in zlorabi položaja, ki ga že nekaj let bremenijo in zaradi katerih je stari znanec izraelskih sodišč.

Po drugi strani je cilj skrajnega gibanja Harakat Al Mukavama al islamija oziroma na kratko Hamas, ki ima neuradno vsaj še okoli 10 do 15 tisoč vojakov v Gazi, ohraniti primat v tej palestinski enklavi, torej še naprej vladati tudi, ko bo konec vojne.

A to je sila nerealen scenarij, mislim, da bosta mednarodna skupnost in Izrael ohranjala vojaško prisotnost v Gazi, že tako vojaško in politično vodstvo Hamasa z velikimi vsotami denarja živi v tujini v izgnanstvu, verjetno bodo morali kmalu zapustiti še Doho, saj jim katarske oblasti ne morejo zagotovo varnosti.

Ponuja se možnost, da odidejo v Iran, a to bi lahko še dodatno zaostrilo širši regionalni konflikt v regiji. Prav tako je 365 kvadratnih kilometrov velika Gaza popolnoma uničena, 2,3 milijona Palestincev živi v šotorih, porušenih stavbah in objektih, le redki še imajo streho nad glavo.

Ni družine, ki v tej vojni ne bi izgubila sorodnike in prijatelje. Mejna izraelska prehoda Kerem Šalom in Erez oziroma poznan tudi kot Bejt Hanun skupaj s pristaniščem Ašdod in zračnimi pošiljkami Zahoda oskrbujejo od humanitarne pomoči popolnoma odvisne Palestince.

Čeprav se bo morala vojna končati za pogajalsko mizo, ostaja uganka kdo bo s palestinske strani prevzel odgovornost in upravljal z Gazo. Tudi islamski džihad in nekatere druge militantne milice palestinske enklave niso primerne, da bi politično zavladale, zmernješi Fatah, ki vlada na Zahodnem bregu, pa nima nikakršne podpore v enklavi.

Z vojno je popularnost Hamasu narasla na skoraj 90 odstotkov.

To pa utegne prinesti še dodatno trpljenje Palestincem, ki ostajajo ujeti v peklu spopadov.