Radio Ognjišče
Nataša LičenNataša Ličen
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Rok MihevcRok Mihevc
Prejemnik Trubarjevega priznanja (foto: p. Ivan Rampre)
Prejemnik Trubarjevega priznanja | (foto: p. Ivan Rampre)

Kapucin p. Metod Benedik prejemnik Trubarjeve nagrade

Slovenija s. Meta Potočnik

V Narodni in univerzitetni knjižnici bodo danes podelili Trubarjevo priznanje za leto 2023. Za pomembne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine ga bo prejel kapucin p. dr. Metod Benedik, teolog in cerkveni zgodovinar ter zaslužni profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Med drugim obsežnim delom je podrobno raziskal knjižni fond kapucinske knjižnice v Škofji Loki. V sodelovanju z Občino Škofja Loka in s pomočjo donatorjev je dosegel, da je knjižnica leta 2001 dobila bibliotekarko in da je leta 2008 zaživela v prenovljenih prostorih kot Knjižnica patra Romualda Marušiča skupaj s stalno razstavo o Škofjeloškem pasijonu.

Predvsem po njegovi zaslugi je celoten fond te baročne knjižnice, ki je začela nastajati na začetku 18. stoletja in med drugimi dragocenostmi vsebuje 21 inkunabul, izvod Dalmatinove Biblije in izvirni rokopis Škofjeloškega pasijona, shranjen v klimatsko ustreznih razmerah, katalogiziran v sistemu Cobiss in dostopen tako raziskovalcem kakor širši javnosti. Kapucinska knjižnica v Škofji Loki je tako zgled sodobno urejene historične knjižne zbirke.

p. Metod Benedik
p. Metod Benedik © p. Ivan Rampre

Benedikove druge zasluge so, kot je navedeno v utemeljitvi, povezane z zgodovino slovenskega slovstva: napisal je številne študije, v katerih je raziskal dve medsebojno povezani področji delovanja kapucinov na Slovenskem v baročni dobi - pridige in pasijonske procesije. Vrh tega delovanja je Benedikovo souredniško delo pri faksimilirani izdaji zbirke pridig Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega leta 1998 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

Objavil je tudi temeljne raziskave o zgodovini, ozadjih in uprizoritvah Škofjeloškega pasijona, o njegovih ljubljanskih predhodnikih in verjetni zvezi s kapucinsko procesijo v Pragi, v drugih razpravah pa med velikimi osebnostmi iz slovenske zgodovine obravnaval tudi Primoža Trubarja.

Kot so zapisali v NUK, sodi ohranjanje pisne kulturne dediščine slovenskega naroda med njihove najpomembnejše naloge; s tem zagotavljajo dostopnost nacionalno pomembnega gradiva za študij in raziskovanje.

Slovenija

VIDEOTEKA

  • Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik) Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik)

    Prva maša za narodne noše v Kamniku

    V okviru 53. dnevov narodnih noš, ki so v Kamniku potekali med 11. in 13. septembrom je bila v soboto, 12. septembra, ob 14. uri v župnijski cerkvi Brezmadežne v Kamniku letos prvič darovana tudi ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica