Celjski škof praznoval 60 let življenja: Pastir, prijatelj in ljubitelj božje besede.

Slovenija | 24.08.2023, 13:38 s. Meta Potočnik

»Škof Maksimilijan, imate 60 let. Malo sem starejši od vas, torej me morate spoštovati.« Tako se je ob koncu slovesnosti prisrčno pošalil nuncij v Sloveniji Jean Marie Speich, ki je slavljencu zaželel še trideset let, »potem pa pustimo Bogu, da se odloči«.

Celjski škof Maksimilijan Matjaž je včeraj v celjski stolnici praznoval 60 let življenja. Ob njem so se zbrali sobratje duhovniki, apostolski nuncij v Sloveniji, štirje škofje, člani Bibličnega gibanja, verniki celjske škofije, sorodniki in prijatelji. Vzdušje pri maši in druženje po njej je bilo veselo in v znamenju hvaležnosti pa tudi v sočutju s prizadetimi v poplavah, saj je škof prosil, naj povabljeni namesto daril namenijo svoj dar za pomoč potrebnim.

Duhovnik Rok Metličar, je v uvodu poudaril, da so za mnoge to dnevi življenjske stiske: »v kateri se marsikdo sooča z lastno krizo vere v dobrega Boga, na drugi strani pa neomajno vero, ki jo je ubesedil mož, ki mu je ta poplava odnesla vso življenjsko ustvarjanje: 'Čudež je, da smo iz vasi Rastke ostali živi'.«

In tudi zato je škofov rojstni dan razlog za hvaležnost in praznik, saj je vsako življenje dar za druge. »Na pročelju najstarejše azijske univerze na Filipinih piše: To, da si, in kar si, je Božji dar tebi človeku. Kar pa boš naredil iz svojega življenja, pa je tvoj dar Bogu in bližnjemu. In tudi ti si dar dobremu Bogu, dar celjski škofiji, dar Cerkvi na Slovenskem in dar vesoljni Cerkvi. Ko hodimo v občestvu, povezani kot prijatelji, in v odprtosti Svetemu duhu, da bi mogli biti priče veselja, upanja, radosti in veselih presenečenj, s katerimi Bog stopa v naše življenje,« je dejal škof Anton Jamnik.

Pridigar, nadškof Alojzij Cvikl, pa je slavljencu voščil takole: »Naj bo današnje praznovanje zahvala Bogu za dar življenja, zahvala za vse darove, ki postajajo vidni, otipljivi in konkretni tudi po pastirju Maksimilijanu Matjažu. Voščimo mu veliko modrih uvidov za prihodnost, da bo mogel še naprej voditi to krajevno Cerkev v pravo srečno bodočnost. Želimo mu trdnega zdravja, moči in Božjega blagoslova na vsakem nadaljnjem koraku njegove pastirske službe.«

Bolj simboličen je bil v svojem nagovoru soboški škof Peter Štumpf, ki je slavljencu dejal, da je ob njegovem krstu Bog v njegovo srce posadil tri drevesa: trto, smokvo in oljko: »Ob tvojem krstu je dobri Bog v tvoje srce posadil tri drevesa: trto, smokvo in oljko. Trto zato, da boš enkrat iz nje posvečeval Kristusovo kri za Božje ljudstvo, smokvo zato, da boš enkrat iz nje oznanjal lepoto in sladkost ter modrost Božje besede, in oljko zato, da boš enkrat iz njenega mazila posvečeval Božje ljudstvo za svetost. In ta tri drevesa so ob tvojem škofovskem posvečenju dozorela svoj sad, iz katerega sedaj ti stiskaš sokove,« je dejal škof Štumpf in spomnil, da je med drevesi tudi trnje, »ki ti rine pod mitro svoje bodice – včasih so vidne, včasih pa ne. Bolijo, vendar kot škof jih moraš nositi.«

V imenu vernikov celjske škofije sta slavljenca nagovorila zakonca Kramer, ki sta dejala, da so bili novega škofa zelo veseli, saj so ga dolgo pričakovali: »Spoznali smo vas kot človeka bližine, pristnih in iskrenih odnosov, skromnosti in preprostosti. K nam ste bili poslani kot škof, a po tem času lahko rečemo, da smo dobili tudi prijatelja. Najbolj dragoceno pa je, da smo dobili pastirja, ki dobro pozna zaklad Božje besede, nam jo zavzeto potrpežljivo in srčno razlaga, nas zanjo ogreva, da bi jo še bolj udomačili, se z njo ukvarjali, jo vzljubili in zaupali. Za vse prejeto smo Bogu hvaležni.«

Pri samem praznovanju so bili zelo aktivni člani Škofijske karitas in odrasli skavti. Na koru se je pod vodstvom Mateja Prepadnika zbral župnijski zbor skupaj z mladimi in družinami, in poskrbel za čudovito petje sodobnih pesmi, pri katerem so sodelovali vsi zbrani.