Maja MorelaMaja Morela
Marko ZupanMarko Zupan
Petra StoparPetra Stopar
Depo socrealističnih kipov v Pivki (foto: Boštjan Kurent)
Depo socrealističnih kipov v Pivki | (foto: Boštjan Kurent)

Moja Zgodba: O socrealističnih kipih na Brdu ali v Pivki

Moja zgodba | 19.03.2023, 06:34 Uredništvo Radia Ognjišče

Ministrstvo za kulturo je v začetku meseca organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov, mi pa smo v oddaji Moja zgodba o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije, dr. Jožetom Dežmanom. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.

Ministrica Asta Vrečko v premestitvi vidi predvsem politično dimenzijo saj je na posvetu poudarila: »Prestavitev kipov je bila neprimerna. Ni šlo za restavriranje, kot je bilo najavljeno, ampak zgolj prenos, ki ni bil izpeljan po ustaljenem postopku, temveč je šlo za arbitrarno odločitev brez strokovnih podlag. Tudi njihova postavitev v Pivki ni ustrezna. Zaradi tega si na Ministrstvu za kulturo želimo, da bi kipi prišli nazaj na posestvo Brdo, kamor tudi spadajo. Postavljeni pa bodo v sodelovanju vseh pristojnih strokovnjakov.«

Dr. Jože Dežman pa nasprotno pravi: »Depo na prostem v Pivki je od odprtja 18. junija 2022 videlo več kot 40.000 obiskovalcev Parka vojaške zgodovine, postavitev pa je bila deležna številnih njihovih pohval. Zbirka revolucionarne umetnosti, ki je nastajala za dvor Josipa Broza, je bila tako prvič in celovito kot še nikoli na ogled množičnemu občinstvu.«

»Zanemarjeni kipi so bili prvič ustrezno pregledani, dokazana je bila visoka stopnja njihove ogroženosti in pripravljen restavratorsko-konservatorski program. S tem, ko je kipe v zbirko prevzel Muzej novejše zgodovine Slovenije, so postali del kulturne dediščine in niso več inventarizirani kot potrošni material,« še dodaja Dežman.

Milan Kučan ukaže uničenje Depoja na prostem MNZS

Titofilni del stroke in progresivne sile na MK pa je zagnal strašen vik in krik. Za koga? Milan Kučan se je kot naročnik projekt uničenja Depoja na prostem MNZS razkril na partizanski Pokljuki 9.julija 2022, ko je Vladi RS naročil: »Zadnji primer takšnega ravnanja je samovoljna odstranitev skulptur, ki govorijo o tem boju, iz parka na Brdu v neko skladišče v vojaškem muzeju v Pivki. In to pod pretvezo, da gre za njihovo restavriranje. Prepričan sem, da lahko s tega našega srečanja sporočimo podporo zahtevi, da se kipi vrnejo na Brdo. Sedanja vlada s tem verjetno ne bo imela težav. Slovenskim politikom, ki na Brdu gostijo tuje državnike, pač ne more biti težko povedati, in to s ponosom in samozavestjo, da ti kipi spominjajo na upor in pravičen boj malega naroda za svojo pravico do obstoja.« V oddaji smo povedali, da je vsak stavek te Kučanove izjava zlagan. Vendar pa ga skuša MK na vsak način ubogati. Toda pri tem smešijo tako samega sebe kot svojega poveljnika.

Zakaj progresivno MK kritizira samo sebe?

Na najbolj progresivnem ministrstvu za kulturo uporabljajo precej enostaven jezik. Ali je nestrokovno ali je nezakonito ali oboje. Obenem pa svoje namene izražajo kot ljudje volje. Da ministrstvo to hoče, v oddaji pove Jože Dežman. Uporabljajo ga tudi v primeru Depoja na prostem zdaj že ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki je postavljen v okviru Depoja državnih muzejev v Pivki. Menda prav tako postavljen nestrokovno in nezakonito. To je povedal državni sekretar, to je povedala v. d. direktorica direktorata za kulturno dediščino. Toda če je to res, je nekaj narobe z organi, ki so sprejeli ta projekt v program MNZS za leto 2022. Depo na prostem je bil odprt za javnost 18. junija 2022, ko je bila ta vlada že na oblasti. Ko je bil izdan zahtevek za plačilo postavitev Depoja MNZS na prostem, ga je Ministrstvo za kulturo, kljub očitani nestrokovnosti in nezakonitosti, plačalo. Po uničenju Muzeja novejše zgodovine Slovenije je bil imenovan najbolj progresivni svet novega MuzXXI. In ta svet je potrdil poročilo o delu MNZS za leto 2022, torej tudi domnevno nestrokovno in nezakonito postavitev Depoja na prostem MNZS.

Vrtne skulpture ?

V odloku o razglasitvi Brda za kulturni spomenik državnega pomena piše, da se z njim ščiti vrtne skulpture. Kipe, ki so sedaj v Depoju na prostem MNZS, le težko označimo kot vrtne skulpture. Tudi sicer je pojem vrtna skulptura precej zapleten, saj si pod njim lažje predstavljamo palčke, žabice, gobice in podobne vrtne stvaritve. Gojko Zupan z direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu karakterizira kiparsko zbirko na Brdu kot okrasje za muzejske dvorane, protokolarne vile in vrtove ali javni prostor.

»Pretveza, da gre za njihovo restavriranje«?

Tako Kučan kot določeni razpravljalci na posvetu na Ministrstvu za kulturo so poudarjali, da dvomijo, da so kipi potrebni konzervatorsko - restavratorskih posegov in redne nege. Na posvetu je Martina Lesar Kikelj, vodja Restavratorskega centra, predstavila poškodovanost in ogroženost kipov. Nikoli niso bili strokovno zaščiteni in tako posegi za popravo škode kot redno vzdrževanje so nujni. S tem bi Republika Slovenija dobila nov standard vzdrževanja bronastih spomenikov.

Ob koncu oddaje pa smo dali besedo še letošnjemu Prešernovemu nagrajencu, nekdanjemu profesorju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, akademskemu slikarju Hermanu Gvardjančiču, ki je o omenjeni zbirki socrealističnih kipov v oddaji Naš gost povedal, da gre za obremenjeno, ideološko umetnost, ki je še najbližja "hitlerjanski umetnosti", ker je vse predvsem preveč politična. Zato je sam pravzaprav nikoli ne bi imenoval umetnost.

Moja zgodba
Carlo Acutis (photo: ) Carlo Acutis (photo: )

Carlo Acutis bo razglašen za svetnika

Papež Frančišek je odobril čudež po blaženem Carlu Acutisu in s tem odprl pot njegovi kanonizaciji, so spočili iz Vatikana. Datum kanonizacije še ni znan.

Člani misijonske ekipe Župnije Rakovnik v studiu Radia Ognjišče (photo: RO) Člani misijonske ekipe Župnije Rakovnik v studiu Radia Ognjišče (photo: RO)

Na Rakovniku praznik župnije in salezijanske skupnosti

Praznovanje 100. obletnice posvetitve župnijske in romarske cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani zaznamuje dogajanje, v ospredju katerega sta vzgoja za salezijanske vrednote, krepitev ...