Zajtrk naj bi bil najpomembnejši dnevni obrok, ki naj bi ga zaužili doma | (foto: MKGP)
Kdo bo opoldne podpisal pobudo vladi za Teden slovenske hrane?
Kmetijstvo Robert Božič
Pred desetletjem in pol so slovenski čebelarji začeli s t.i. medenim zajtrkom, s katerim so najmlajše v vrtcih hoteli navdušiti za uživanje medu in osveščanje o pomenu čebel in ostalih opraševalcev. Tri leta kasneje se je akcija razširila in rodil se je Tradicionalni slovenski zajtrk.
Razvoj pobude je kasneje prinesel Dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsako leto, tretji petek v novembru, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije pa meni, da je zdaj čas za nov korak, za Teden slovenske hrane.
»Prizadevamo si, da Dan slovenske hrane preraste v Teden slovenske hrane, ki bi potekal vsak 3. teden v novembru z vrhuncem v petek, ko bi po ustaljenih smernicah potekal Tradicionalni slovenski zajtrk. Cilj tega je, da bi v tem tednu, ne le v vzgojno – izobraževalnih ustanovah, ampak v vseh javnih zavodih po Sloveniji uživali lokalno pridelana živila oziroma jedi. Menimo, da bi z aktivnostmi v okviru Tedna slovenske hrane spodbudili uživanje lokalno pridelane hrane in poznavanje tradicionalnih slovenskih jedi, zdrav prehranski slog ter nenazadnje izboljšali promocijo pridelkov in živil slovenskih pridelovalcev,« pravijo na čebelarski zvezi Slovenije.
Letos še posebej o mleku in mlečnih izdelkih. Tudi z mlečno kraljico.
V Mlekarni Celeia so aprila, na posebni slovesnosti, ki je sledila izboru, Aleksandro Matan uradno razglasili za Mlečno kraljico Zelene Doline Slovenije. Tako je za leto dni postala glavna promotorka slovenske pridelave mleka, ki je ena najpomembnejših kmetijskih panog, saj poleg mleka in mlečnih izdelkov pomaga ohranjati idilični izgled slovenske krajine. V teh dneh je še posebej iskana, saj si v veliko vrtcih in šolah želijo, da bi jih obiskala in nagovorila otroke.
»Moje poslanstvo in moje delo je, da ljudi in otroke ozaveščam o zdravem načinu življenja, o pomembnosti zajtrka in slovenske pridelave hrane ter še posebej pridelave mleka. Trudim se otrokom približati vse te stvari in jim tudi predstaviti poklice, ki so z vsem tem povezani.«
Mlečna kraljica je dejavna tudi na družabnih omrežjih, saj ocenjuje, da lahko na ta način doseže še veliko več ljudi, tudi otrok in mladine. Nič pa ne more nadomestiti neposrednega stika: »Zelo sem ponosna, ko lahko grem v vrtec in predstavim svoje delo, ter skozi pravljico, na otrokom najbližji način in razumljivo predstavim pomen zajtrka in uživanja mleka. Pa da krava ni vijolična!«
