Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

Komentar tedna | 24.06.2022, 14:36 prof. Helena Kregar

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami.

V nekem daljnem starem plemenu so mlade fante preizkusili z iniciacijo, za katero si je fant izbral preskušnjo in jo uspešno preživel ali pač ne. Mladenič se je odpravil na visoko, zasneženo goro. Ko je po težki poti dosegel vrh in se poln radosti zmage in svojega uspeha oziral po prelepi okolici, je ob nogah začutil in zaslišal kačo. Prosila ga je, naj jo odnese v dolino, saj ji v teh ostrih pogojih življenje ni več mogoče. Dogovorita se za pogoje, kljub temu, da fant pozna značaj kače. Ko jo prinese v dolino in jo položi v goščavo, se kača obrne, ga piči in fant ji lahko le še očita: obljubila si mi, da me ne boš pičila, saj sem ti rešil življenje in ona: vedel si, kaj tvegaš, ko si me vzel s sabo.

Zgodba verjetno ni zanimiva le za mlade v razredu, pač pa ima močno sporočilo tudi za odrasle, morda predvsem za nas v tem času. Po dolgi in razmeroma zahtevni poti smo se kot država povzpeli na vrh, na katerem smo sami sebi precej všeč. Če bi vam to povedala s pomočjo mnenja naših dijakov, bi zvenelo takole: smo majhna, lepa, zelena dežela, s čudovito naravo, z veliko čiste, pitne vode, s sposobnimi ljudmi, napredno tehnologijo, dobrim šolskim in zdravstvenim sistemom, urejeno infrastrukturo in demokratično ureditvijo, ki nam jo mnogi zavidajo. Tako, kot fant na vrhu gore! Dobro je in v redu smo. Fant doživi obisk kače, nas pa doleti razmislek in odločitev v obliki izbire nove vlade. Svoboda - kdo nebi hrepenel po njej – čeprav z zavedanjem, da poznamo njen značaj in ji ne zaupamo predvsem. Veš, kaj tvegaš, ko jo vzameš s sabo.

V naši zgodbi kača ni prav dosti razmišljala o svojem delu obljube. Ko je dosegla svoje, je ravnala zgolj po svojem nagonu. Ker je kača lahko prispodoba marsičesa, jo lahko primerjamo tudi s svobodo ali pa z odgovornostjo. Tako si lažje predstavljamo, kje smo in kaj nas čaka. Posledic tveganja, ki smo ga kot družba sprejeli, pa se iz dneva v dan bolj zavedamo.

Zato je ob prihajajočem prazniku, dnevu državnosti, upravičen razmislek o odgovornosti, ki jo imamo do svobode. Odrasli vemo, da le odgovornost in spoštovanje prinašata resnično svobodo. Vemo tudi, da svoboda pomeni predvsem veliko mero odgovornosti.

O povezanosti in odvisnosti teh dveh vrednot se z mladimi ne pogovarjamo veliko, tudi med odraslimi pogovori o tej temi niso ne pogosti in ne priljubljeni. Kaj šele delovanje!

Koliko odgovornosti je na meni in ali na tebi, dragi poslušalec?

- odgovorna sem za svoje telesno, duševno in duhovno zdravje, saj kot zdrava oseba lažje delujem in pomagam sočloveku;

- odgovorna sem za donose z ljudmi ob meni in za službo, ki jo opravljam, saj z delom služim družbi in svetu okrog sebe;

- odgovorna sem za naravo, ki jo tako cenim, ker mi daje prostor bivanja;

- odgovorna sem kot državljanka, tako, da spoštujem vlado in njene odločitve, pa vendar tudi tako, da pokažem na napake, krivice in na posledice nespametnih odločitev, ki nam danes ali v prihodnosti otežijo ali uničijo življenje;

- odgovornost imam do naše države Slovenije, do lepega slovenskega jezika, do kulture in dediščine, ki nam je zaupana.

Vem torej, da sem odgovorna za svojo lastno, osebno dediščino, ki jo iz dneva v dan ustvarjam s tem kar mislim, govorim in delam. Vsa ta odgovornost krni in onemogoča mojo nebrzdano svobodo. Daje in vrača pa mi svobodo kot žlahtno posledico mojega ravnanja.

Ob jutrišnjem prazniku naše domovine želim sebi in vam, dragi poslušalci, da bi se veselili in radostno praznovali dejstvo, da živimo v svobodni in neodvisni Sloveniji. In da bi vedeli, da bo brez naše osebne in skupne odgovornosti ta neodvisnost lahko plen neomejene svobode, ki nas obdaja.