Žveglič: »V parlamentu si želim tudi kakšnega kmeta s kleno kmečko besedo in z zdravo kmečko pametjo!«

Kmetijstvo | 21.04.2022, 12:10 Robert Božič

»Moramo zavedati, da ko bodo volitve mimo, da bodo tudi politiki na vse to, kar zdaj govorijo, na hitro pozabili. Vendar pa ne bomo pozabili mi in odgovornost in naloga naše kmetijske branže in kmetijskih nevladnih organizacij je, da iz vsega tega naredimo nekaj dobrega za slovensko kmetijstvo,« pravi Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Pri tem Žveglič predvsem misli na nujnost dolgoročnih zavezujočih pogodb za odkup pridelkov, ki bodo vključevale tudi dogovor glede formiranja cen, in da se dejansko vzpostavijo verige od »vil do vilic«.

Edino na tak način lahko pridemo do rešitve vprašanj, ki so postala pereča zaradi vojne v Ukrajini, in postanemo odporni tudi na druge krize, ki nas še lahko doletijo, še razvija misel predsednik KGZS Roman Žveglič, ki je po naših podatkih bil tudi zadnji kmet, ki je bil poslanec v Državnem zboru. Z njim smo se pogovarjali o pričakovanjih kmetov pred letošnjimi volitvami.

Na Svetu KGZS ste pred časom na aktualno vlado naslovili kar nekaj točk, ki terjajo zelo hiter odgovor. Ker so pred nami volitve se mi zdi da bodo odgovori šele po volitvah. Kako vidite ta izziv?

»Res je, da smo te zahteve postavili na sedanje vladajoče, vendar se zavedamo, da oblast je, da gre in se zamenja in pride druga, tako da te zahteve so trajne in bodo veljale tudi za novo vlado. In še na nekaj bi opozoril, na zavezo Slovenije, da v EU poišče države članice, ki podobno mislijo, kot Slovenija, da spremenimo tudi to Skupno kmetijsko politiko, ki seveda po tej invaziji Rusije na Ukrajino, nikdar ne bo več taka, kot je bila in bo morala biti drugačna.«

Marsikdo zelo pozorno spremlja, kaj se na področju rešitev prihodnje kmetijske politike dogaja v Nemčiji, kot eni zelo velikih in vplivnih članic. Pričakovalo se je, da se bo marsikaj spremenilo, zdaj pa t.i. »zeleni cilji« in zaveze ostajajo. Tudi pri nas nekatere nevladne organizacije zdaj že kar z velikimi apetiti gledajo naprej na leto 2023, kmetje pa ste upali, da bo ta vojna v Ukrajini in vse kar je prinesla pomenilo vendarle premislek in odločitev za kakšen drugačen korak?

»Pa jaz mislim, da je prinesla premislek. Tudi zadnje izjave evropske komisije kažejo na to, se pravi tiste pripombe, ki so prišle, imam občutek, kot da so jih pisali birokrati v neskladju s sporočili vrhov EU, se pravi komisarja in Evropske komisije.«

»Kmetje se zavedamo, da moramo stremeti k trajnosti, ker moramo stremeti k zdravi in neoporečni hrani. Ampak to je pa tudi to! Brez veze je povečevati neke hektarje v procentih, če ne vemo, kaj bo na teh hektarjih zraslo in kako bo to prišlo do potrošnika. Jaz sem še vedno optimist!«

Gospod Roman Žveglič, pa ste optimist tudi, če recimo vendarle uspejo mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino oziroma med vpletenimi državami in se začne stanje normalizirati. Naenkrat bo na voljo tista pšenica, na enkrat bodo na voljo tiste oljnice, ki so zdaj blokirane v silosih. Letos bo verjetno Ukrajinski pridelek precej manjši, ampak hitro bomo ljudje na vse to pozabili, potem ko se bo ta hrana sprostila. In politiki bodo hitro pozabili na obljube s katerimi zdaj nabirajo politične točke?

»Strinjam se, da bodo politiki poskusili hitro pozabiti. Vendar pa moramo biti mi kmetje in potrošniki tisti, ki jih moramo na to vseskozi opozarjati. In to bomo tudi počeli! Tukaj je zdaj priložnost, da vzpostavimo zavezujoče pogodbe, verige, ki bodo v resnici organizacijsko delovale, da tudi preko Skupne kmetijske politike investiramo v tisto, kar moramo: v skladiščne kapacitete, v distribucijske centre, v predelavo, ki bo predelovala slovensko.«

G. Roman Žveglič, verjetno je zdaj tudi na volivcih, da ko smo priča soočenjem, ko lahko postavljamo tudi vprašanja, da vprašamo in damo tistim, ki zdaj kandidirajo za poslance, vedeti, da bomo po volitvah pričakovali, da bodo tudi ravnali tako, kot zdaj govorijo?

»Seveda. Volivci morajo ne samo poslušati, ampak morajo tudi pogledati, kdo kandidira, kaj je že ta in ta na področju kmetijstva že naredil, kakšni so pogledi (na kmetijstvo) kandidatov v teh političnih strankah. Vsi skupaj si želimo, da bi imeli v parlamentu spet kakšnega kmeta s kleno kmečko besedo in z zdravo kmečko pametjo. In to ne samo enega ampak več!«

Koliko bi jih moralo biti?

»Ma ja, vsaj vsaj polovico odbora za kmetijstvo.«