Evangeličanska duhovnica Simona in kapucin br. Jurij | (foto: osebni arhiv)
Bi šli na kavo z evangeličansko duhovnico Simono in kapucinom br. Jurijem?
Cerkev na Slovenskem s. Meta Potočnik
Ob sklepu Tedna za edinost kristjanov bi se sama ne branila sedeti za mizo s tako iskrivima in prijetnima sogovornikoma, a žal smo se srečali samo s pomočjo tehnologije. V pogovoru z njima postane ekumenska stvarnost zelo otipljiva. Potrpežljivost, prilagajanje in sklepanje kompromisov. Te kreposti so zanju del vsakdana, je zrak, ki ga dihajo predvsem v Prekmurju.
Evangeličanska duhovnica?! Katoličani duhovnic nimamo, a v Prekmurju so se nanje navadili tako katoličani kakor evangeličani. Sedaj Simona Prosič Filip službuje v Gornjih Slavečih, a odraščala je v vasi Boreča, kjer je stara romarska cerkvica sv. Ane. Velikokrat je bila tam pri maši, saj so bili njeni sosedje v večini katoličani. Zato si je vedno želela, da bi ljudje živeli med seboj kot dobri sosedje, kot bratje in sestre, ne glede na svojo vero ali nevero.
Evangeličanski duhovnici Simoni Prosič Filip lahko prisluhnete tukaj ...
S kapucinom br. Jurijem Štravsom, ki je sedem let župnikoval v Kančevcih v Prekmurju, ju povezujejo srečanja ter skupno obiskovanje bolnikov v murskosoboški bolnišnici. Pravi človek na pravem mestu. Umirjen, vesel in spoštljiv do vseh. Pravi, da bi vsakemu duhovniku privoščil, da bi kakšno leto deloval na Goričkem in spoznal lepoto in napor tega, kakor biti kristjan med kristjani, ki niso katoličani.
Ker nič v življenju ni popolno, sva odprla tudi manj lepe plati sobivanja med različnimi Cerkvami. Takole pravi: »Bolelo me je, ko sem videl poniževanja drug drugega. Ko sem videl žene, ki niso smele iti v svojo cerkev, ker so se bale moža. Težko je, ko nekdo želi biti npr. boter, a je njegov birmanec ali krščenec iz druge krščanske cerkve...«
Takšni primeri kažejo, da še potrebujemo molitev, poznavanje drug drugega in konkretne geste, da bo ekumenizem vedno bolj živa stvarnost.
Br. Juriju Štravsu lahko prisluhnete tudi tukaj ....
