Ohranjajmo čuječe srce, nas v začetku adventa vabi papež Frančišek

Svet | 28.11.2021, 16:15 s. Brigita Zelič

Vstopili smo v advent, ki je čas pričakovanja in upanja ter je poln bogate vsebine. V Katoliški cerkvi smo z njim začeli novo bogoslužno leto in neposredno pripravo na božič. Ob obelisku na Trgu svetega Petra v Vatikanu stoji velika smreka, ki že ustvarja praznično vzdušje. Opoldne se je tam zbrala množica romarjev. Papež Frančišek je njim in vsem ostalim ljudem dobre volje v nagovoru približal evangeljski odlomek prve adventne nedelje, ki govori o Gospodovem prihodu ob koncu časov.

Jezus napoveduje temačne dogodke in stiske, vendar nas hkrati vabi, naj se ne bojimo. Ne strah, ampak budnost, čuječnost je prava drža pričakovanja Gospodovega prihoda, je ob tem poudaril sveti oče. Zakaj? Ker bo šlo vse dobro? Ne, ampak zato, ker se bo Jezus vrnil, kot je to obljubil, je dodal.

Kako varovati srce pred lenobo?

Ustavil se je tudi ob pomembnem vidiku krščanskega življenja, to je budnosti, povezani s pozornostjo. »Danes je torej dobra priložnost, da se vprašamo, kaj bremeni moje srce, kaj bremeni mojega duha, zakaj sedim v fotelju lenobe. Žalostno je videti kristjane v fotelju! Katera mlačnost me hromi, katere so razvade, ki me tiščijo k tlom in mi preprečujejo, da bi dvignil glavo? Sem pozoren ali sem ravnodušen do bremen, ki obtežujejo ramena bratov? Ta vprašanja so dobra za nas, saj nam pomagajo varovati srce pred lenobo.«

Tudi ob naporih ne zanemarjajmo molitve

Papež Frančišek je opozoril na še eno bistveno sestavino budnosti - molitev. Molitev je tista, ki ohranja svetilko srca prižgano. Še posebej takrat, ko čutimo, da je naše navdušenje uplahnilo, ga molitev ponovno podžge, saj nas pripelje nazaj k Bogu, v središče stvari. Molitev prebudi dušo iz spanja in jo usmeri na sam namen našega obstoja. Tudi v najbolj napornih dneh ne zanemarjamo molitve, je še spodbudil sveti oče.

Papež Frančišek poseben pozdrav namenil migrantom

Po opoldanski molitvi in blagoslovu je posebno pozornost namenil članom združenj in skupin migrantov ter ljudem, ki v duhu bratstva z njimi delijo svojo pot. Na Trgu svetega Petra so skupaj držali velikansko zastavo, ki je močno zaplapolala ob pozdravu, ki jim ga je namenil sveti oče. Spomnil je na migrante, ki so v teh dneh izpostavljenih zelo resnim nevarnostim. Žalosten je zaradi vseh, ki so umrli v Rokavskem prelivu in na beloruskih mejah ter ki se utapljajo v Sredozemskem morju. Hudo mu je tudi zaradi vseh, ki so jih vrnili v Severno Afriko, kjer so jih ujeli trgovci z ljudmi in jih spremenili v sužnje. Migrantom, ki so se znašli v nezavidljivih razmerah, je zagotovil svoje molitve in bližino svojega srca.

Zahvalil se je ustanovam Katoliške Cerkve in ostalim organizacijam, predvsem Karitas, ki si prizadevajo za lajšanje njihovega trpljenja. Vse je povabil naj pomislijo na migrante in zanje v tišini zmolijo.