Koronavirus | (foto: Pixabay)
Virus in Zlato pravilo
Naš pogled Silvestra Sadar
Mnogo popisanega papirja je človek ustvaril skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma Clivea Stapla Lewisa, avtorja Zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjave. Tega torej, kar bi človek rad storil, in tega, kar sme storiti oz. je prav, da stori.
Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja Katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za klerikalca in če ne že kar za srednjeveškega blazneža. Psihologija se izogiba vsakršni moralni opredelitvi človekovih dejanj in namenov. Jih le opisuje. In vendar se dogajajo. Skušnjave. Na številnih področjih. Vernim in nevernim. Ne glede na to, kako jih poimenujemo. Lewis je knjigi vrednote postavil na glavo. Zamislil si je tri aktiviste: prekaljenega hudiča Zvitopera. Ta ima mladega vajenca Pelinka, ki mu piše navodila, kako naj zavaja pacienta - človeka, slehernika. Mene, tebe. Vajenec dobi na primer tale napotek: dobro delo boš storil, če boš poskrbel, da bo pacienta zelo skrbela lakota v Afriki, hkrati pa mu bo šlo strašno na živce, kako njegova ostarela teta srka čaj. Aha, tu je še četrta oseba: Bog, ki ga hudič dosledno imenuje Sovražnik.
Večina ljudi pravi, da nič ni naključno. Tudi sama tako mislim. Življenje dobi čisto novo dimenzijo. Poskusite! Ni naključno, da živim v tem času, da imam te in te sodelavce, da sem z avtom stala v koloni, da sem v čakalnici pri zdravniku srečala neljubega soseda ... Kaj pa, če niti korona ni naključje? Niti ukrepi in gospodarska resignacija? Po zgledu Britanca Lewisa bom tudi sama napisala pismo ...
Dragi moj rdečerogi vajenec Pelinko! Stvari tečejo kot po maslu. Jasno, saj naše peklensko številne ekipe že desetletja pripravljajo teren. Ko smo pomagali zanetiti obe svetovni vojni, je človeštvo zelo trpelo. Nekaj pacientov se ju še spomni. Meni se je zdelo tisto bombardiranje in streljanje že prav dolgočasno, zato smo najprej dovolili špansko gripo, ki je na hitro prekinila nerodno situacijo. Kot največji dosežek v zadnjih nekaj desetletjih pa si lahko štejemo, dragi moj zlodej, da vedno več pacientov ljubi, kot jim je naročil Sovražnik - ampak ne kogarkoli, pač pa sami sebe. Vojne si sicer v Evropi ne želijo, smo pa dosegli, da jim je malo mar za trpljenje ljudi drugod po svetu. Z nekaterimi temnimi izjemami, seveda. Človeštvo ima toliko orožja, da bi lahko večkrat uničilo planet, ampak s tem bova počakala. V mislih imam precej majhno stvar, podobno gripi. Obeta se veliko zabave! Poslali bomo koronski virus. Ta bo najbolj škodoval starejšim, mlajši pa posledic na začetku sploh ne bodo opazili. In ker so najine laboratorijske človeške miši iznajdljive, bodo kmalu ugotovile, kako se prenaša in kako se pred njim obvarovati. Takrat pa morava napeti vse svoje moči, da se jim bo močno povečal občutek za osebno svobodo in pravice.
Zato, Pelinko, poskrbi, da bo tvojim pacientom nošnja mask postala silno mrzka in naporna stvar, medtem ko bo ure trpinčili svoje telo v fitnesu. Naj jih skrbi vdihovanje izdihanega CO2, hkrati pa naj jih ne moti cigaretni dim. Poskrbi, dragi hudiček, da se bodo zmerjali z ovcami in fašisti in uspeh je praktično zagotovljen. Naj kritizirajo vse, kar je povezano s kapitalom in denarjem. Poskrbi pa, da bodo ljubosumni na vsak priboljšek, ki ga dobijo. Čim manj naj mislijo na stare, bolne, ogrožene ... Saj veš, povzročanje razklanosti je najina največja vrlina ... Bolj ko bova v svojem peklenskem zanosu pridna danes, manj dela bova imela v prihodnosti. Že čez dvajset, trideset let bodo najini zdajšnji najbolj zagnani pacienti postali stari. Takrat bodo o njihovih življenjih, zdravju in načinu smrti odločali njihovi otroci - najini novi pacienti. Zdaj imajo številne odlične zglede svojih danes mladih staršev. Brez najinega napora s pomočjo lastnih otrok bodo cepali kot muhe ...In kaj naj ti ob koncu rečem glede našega Sovražnika - Boga? Čudim se njegovi vztrajnosti, da mu vedno znova uspe te patetične človečke potegniti iz najinih zank - da se mu da! Lahko bi si ustvaril kaj bolj pokornega ... In še nekaj, Pelinko! Še naprej pazljivo vzdržujva misel, da sploh ne obstajava! Naj se posmehujejo podobam pekla in blejanju ovčjih vernikov. Resnico bodo spoznali, ko pridejo v najin revir. Peklensko te pozdravljam ljubeči te Zvitoper.
Komentar ni potreben. Vsako delo proti življenju ima pridih slabega. Samo mi se lahko odločimo, da ga bomo varovali in ne zapadli v skušnjavo neomejene svobode. Česar namreč ne želiš, da bi drugi storili tebi, tudi ti njim ne stori ... Želiš, da te drugi okužijo? Želiš, da drugi ne spoštujejo meje tvoje svobode in zdravja? Vemo, kaj nam je storiti ...
