Anton Berčan | (foto: Rok Mihevc)
Anton Berčan: Ob vsem jamranju velikokrat pozabljam na Božje, na sveto
Cerkev na Slovenskem Uredništvo Radia Ognjišče
V rubriki "Ostajamo povezano občestvo", nas pozdravlja župnik župnije Ribnica Anton Berčan.
Drage poslušalke in poslušalci Radia Ognjišče.
Vsem pošiljam lep pozdrav iz ribniške doline. Tale korona virus nam je vsem skupaj spremenil življenje in najbrž se bomo morali navaditi na povsem drugačen način našega vsakdana. Upočasnil je naš tempo življenja in tudi življenje v družinah je drugačno kot je bilo pred nekaj tedni in meseci. Temu bi lahko rekli nova realnost, ki bo odslej dirigirala naše javno in privatno življenje. Na ta način življenja nismo bili pripravljeni in marsikaj bomo morali tudi spremeniti v našem razmišljanju in sprejemanju.
Situacija, v kateri smo se znašli, nas je morda vrgla ob tla, nas potrla. Morda smo postali pesimistični in ne vidimo nikakršne rešitve. Jamramo, se pritožujemo in se sprašujemo, zakaj nas je vse to zadelo.
Ob vsem tem jamranju pa pozabljamo, da smo velikokrat pozabljali na Božje, na sveto. Kolikokrat je bila naša vera samo neka navada, folklora. Koliko nedeljskim maš smo po nemarnem opustili, kolikokrat smo skrunili nedelje, ko je bilo vse drugo pomembnejše, kot pa nedelja kot Gospodov dan. Pozabili smo na Božje zapovedi: veruj, posvečuj, ne skruni... Kolikokrat smo se pozabili priporočiti, zahvaliti. Koliko molitev je šlo mimo, koliko zakramentov smo prejeli, pa se je naše življenje potem velikokrat nadaljevalo brez Boga.
Ne pozabimo pa, da nam Bog vedno pokaže rešitev, da nam vedno govori, kot pravi starozavezni Izaija: »Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti« (Iz 41,10).
Danes goduje sv. Jurij, ki je eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili. Je pravi pomladni svetnik, saj je narava okrog nas že vsa prebujena, meja zelenja se dviga in kakor poje velikonočna pesem: »Življenje novo se budi!«
Mučenec sv. Jurij je bil rimski vojak, ki je dal življenje za Kristusa. V cerkveni umetnosti je predstavljen kot vitez, ki k tlom s sulico pribija zmaja.
V srednjeveških predstavah so bili vitezi junaki brez napak in strahu, nesebični, predani cerkvi in svojemu fevdalnemu gospodu, pobožni, velikodušni, smeli, branilci ženske časti ter zaščitniki vdov in siromašnih. Njihove podvige in prigode so opevali in o njih pripovedovali zgodbe, ki so bile najpogosteje idealizirane in so se ohranile vse do danes kot legende.
Na drugi strani pa zmaj predstavlja zlo, odpad od Boga, temačnost in zlobo. Predstavlja vse slabo, tisto, kar človeka oddaljuje od Boga in ga vleče v temo.
Sv. Jurij je veliki borec proti temu Božjemu sovražniku. Predstavlja nenehni človekov boj s silami teme in greha.
Zakaj vam to pripovedujem. Zato, ker smo v svoji vsemogočnosti, zaverovanosti vase, pozabili na te velike naše priprošnjike. Bog ne potrebuje svetnikov. Potrebujemo jih mi!
Zato vas prosim, da se v svojih molitvah, v svojih prošnjah priporočite in izročite našim priprošnjikom, tistim, ki so že razglašeni za blažene in svete, pa tudi vsem tistim, za katere še prosimo, da bi dosegli čast oltarja.
Ostanimo povezani ter molimo in prosimo druga za drugega.
