Radijski misijon 2020: Si upaš živeti?

Duhovnost | 24.03.2020, 20:41 msgr. Franci Trstenjak

Radijski misijon 2020 bo potekal od te nedelje, 29. marca, do sobote, 4. aprila. Za vodilno misel smo letos izbrali vprašanje: Si upaš živeti?, ki je še kako aktualno v razmerah pandemije COVID 19, ki je zajela našo Slovenijo, Evropo in ves svet.

Ob srečanju s koronavirusom smo se soočili s strahom in trepetom, saj je pred nas postavljenih cela vrsta neznank in ugank. V skrbeh smo za svoje domače, sorodnike in prijatelje, za najbolj ranljive med nami in za vse tiste, ki zaradi svojih službenih obveznostih ne morejo biti v zavetju svojih domov. V skrbeh smo za našo prihodnost, za našo službo, za naše preživetje. Vse mogoče odgovore iščemo, gledamo, poslušamo in beremo. Nekateri nam vlivajo optimizem, nekateri pa nas potiskajo v objem slabih misli, zaradi katerih si ne nadejamo nič dobrega.

Pri ljudeh ne bomo našli pravih odgovorov. Zato se moramo obrniti na Boga, na ljubečega in usmiljenega nebeškega Očeta, ki nam zagotavlja varnost, kakor je zapisal Psalmist: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Tudi če bi hôdil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti ob meni, tvoja palica in tvoja gorjača sta mi v tolažbo.« (Ps 23,1.4) In prav Radijski misijon daje lepo priložnost, da si prizadevamo za obnovo naše povezanosti z Bogom, ki je naša moč in naša rešitev (prim. Iz 12,2). S pomočjo radijskih misijonarjev bomo lahko prevetrili svoja stališča o ljubezni, upanju in veselju, pa tudi o smislu in bližini. Vse to bi ponovno morale postati naše vrednote, na katerih bomo gradili prihodnost. Hočemo ali nočemo, jasno nam mora biti, da brez Boga ne bo šlo. Znana je misel: Če je Bog na prvem mestu, je vse drugo na pravem mestu. Nujno potrebna je zasidranost v Njem, da bomo lahko živeli Njegove zapovedi, med katerimi je največja zapoved ljubezni. Z uresničevanjem ljubezni pa bomo tudi blizu vsem ljudem. Blizu bomo tudi tistim, ki so nam morda zoprni in nadležni, ki so nam celo trn v peti.

Letos zaradi razmer, v katere smo ujeti, ne bo spovednega dne. A kljub temu naj se oglasi naša vest in premislimo svoja stranpota ter prosimo ljubega Boga odpuščanja. Čeprav ne bomo mogli k zakramentalni spovedi, naj bo v nas odločenost, da to storimo takoj, ko bo prva možnost. Do takrat pa naj bo naša iskrena prošnja, ki jo je izrekel evangeljski cestninar: "Bog, bodi milostljiv meni, grešniku!" (Lk 18,13)

Vabim vas k rednemu poslušanju misijonskih vsebin, ki bodo v našem programu. Naj slišane besede padejo kot seme na dobro zemljo, v vaše srce, da bo potem vaše življenje obrodilo trideseterni ali šestdeseterni ali celo stoterni sad (prim. Mr 4,20).