Če zaljubljenost odpira samo lepo, ljubezen odpre še tisto boleče

Pozitiva 14. 02. 2020, 15:21 Silvestra Sadar

Če je februarski Prešernov dan praznik kulture, je valentinovo praznik ljubezni. Število sklenjenih porok v Sloveniji leta 2018 je bilo 7.256, od tega 2700 cerkvenih. Vsak tretji zakon doživi razvezo.

Če se ne ustavimo zgolj pri rožah, srčkih in romantiki, ki zaznamujejo današnji dan, je Valentinovo priložnost za razmislek o tem, po čem zares hrepenimo in koliko smo v to pripravljeni vložiti. Zakonska in družinska terapevtka Študijsko-raziskovalnega centra za družino Polona Grajf pove, da zaljubljenost »človeku prebudi enkratna občutja, ki jih pred tem ni poznal. Tako intenzivno, da ti v nekomu vidiš samo lepo in dobro, samo popolno, pravljično in kot eno tako obljubljeno deželo.«

Poslanstvo zaljubljenosti je pogum. »Zbriše vse možne dvome in te potegne v to, da nisi čisto nič rezerviran do tega, ali bi ti tej osebi zaupal, se predal in stopil v odnos. Zaljubljenost je tak intenziven korak, ki ti pomaga, da vstopiš v še neznan odnos in si dovoliš odpreti naši najgloblji potrebi – biti ljubljen in pripaden, biti za nekoga izjemno poseben.«

Kaj pa ljubezen? Kaj je njeno poslanstvo? »Če zaljubljenost odpira samo lepo, ljubezen odpre še tisto boleče. Prinaša samo večji spekter dela, čustev in doživljanja. Ravno zato je drugačna, ni pa zato nič manj naravna ali nepotrebna.« Kaj pa paru prinese sklenitev zakona pred Bogom in ljudmi? Zakonska in družinska terapevtka Polona Grajf: »Kar cerkveni zakon kot zakrament prinese je ena globoka zaobljuba »jaz bom tukaj s tabo, tudi ko te bom videl kot najslabšega«. In to prinese najglobjo varnost. Če to vidimo v duhu zakramenta, globokega daru drug drugemu, je tudi lažje vztrajati."

Za Valentinovo torej lahko naredimo male duhovne vaje o lastnih zvezah. Statistike ljubezni sicer nismo dolžni izboljševati, če pa hrepenimo po zvestih in ljubečih odnosih, smo dolžni najprej sami tako živeti.