Alojzij Breznik | (foto: ARO)
Srce se ne boji - Alojzij Breznik
Srce se ne boji dr. Metod Benedik
Bogoslovec Alojzij se je rodil 29. maja 1919 v Rafolčah, župnija Brdo pri Lukovici. Klasično gimnazijo je opravil v Ljubljani. V dijaških letih je bil dejaven član Katoliške akcije, na gimnaziji pa tudi predsednik študentskega društva Žar in voditelj odseka Slovenske dijaške zveze. V teh letih je veliko molil za razsvetljenje, da bi so odločil za pravi poklic.
Slednjič je sklenil, da bo postal duhovnik in jeseni 1939 stopil v semenišče.
Okupatorji so si leta 1941 slovensko zemljo razdelili in po svoje razmejili. Tako bogoslovec Breznik ni mogel več iz Ljubljane, ki je bila pod italijansko okupacijo, domov na gorenjsko stran v Rafolče, ki je trpela pod nemškim okupatorjem. Zatekel se je v Škocjan pri Turjaku k prijatelju župniku Janezu Zupančiču, ki je bil doma z Lipoglava. Tja sta hodila na počitnice on in njegova sestra Kati. Bogoslovec Lojze se za politiko ni zanimal, pač pa mu je bilo dobro znano mnenje papeža Pija XI. o nevarnosti totalitarnih režimov, ki so vse bolj ogrožali tedanji svet. Papež je 14. marca 1937 z okrožnico Mit brennender Sorge obsodil nacizem, le pet dni kasneje pa z okrožnico Divini Redemptoris še komunizem. Na Slovenskem so se predvsem glede slednjega med študenti razvnemale ostre debate, ki so po začetku okupacije dobile še posebno težo.
Bogoslovca Lojzeta je glede komunizma prežemalo isto mnenje, kot ga je v nekem nagovoru izrazil škof Gregorij Rožman. Takole je povedal: Ker komunizem božje zapovedi zametuje in na odgovornost pred Bogom ne veruje, zopet govori Pij XI., »se ničesar ne plaši, ničesar ne boji«, da svoj cilj doseže. Vsa sredstva rabi, nič mu ni greh, z lažjo, ropi in umori, z nečloveškim strahovanjem in nasiljem skuša priti do svojih ciljev. Koliko je med vami, dragi verniki, takih, ki so te brezbožne in nečloveške načine komunistov na sebi občutili in bodo boleče posledice še dolgo nosili. Vam ni treba še nadalje razlagati, kako deluje brezbožni komunizem, doživeli ste sami; ni vam treba utemeljevati, da bi verovali svarilom Cerkve, skusili ste na sebi vso strahotno resničnost brezobzirne borbe brezbožnega komunizma.
Breznik se je v zmedenem času italijanske kapitulacije jeseni 1943 zatekel v grad Turjak, ki so ga branili protikomunistični oddelki. Uvrstil se je med bolničarje. Tolažil jih je in pripravljal na smrt. Iz njegovega dnevnika je razvidno, kako globoko veren je bil. Dva dni pred padcem gradu ga je zadel drobec granate. Ko so partizani začeli pobijati ranjence, je bil med njimi tudi on. Dejal je drugim: "Morebiti nas bodo ustrelili, morebiti pa zdravili. Če bom ustreljen - na svidenje v nebesih." Njegova sestra Kati, ki je pomagala ranjenim, je povedala, da je vsak ranjenec moral iz hodnika do vrat. Ko je stopil na prvo stopnico, so ga ustrelili z revolverjem v glavo. Lojze je malo prej še rekel sestri: "Na svidenje tam gori!"
Pisatelj Alojz Rebula je leta 1986 v tržaški Mladiki objavil dnevnik bogoslovca Lojzeta. O njem je zapisal: "Dnevnik kaže duha, ki teži k skladnosti. Dejansko je to fant, rojen za Absolutno in ki hoče svojo življenjsko izbiro – duhovniški poklic – vzeti v vsej celovitosti svojega mladostnega zagona. Obenem vidim v izredni poduhovljenosti tega normalnega, zdravega in lepega fanta dokaz, kako demagoška je ocena, ki hoče v slovenskem medvojnem katolicizmu videti eno samo protikomunistično histerijo."
