»Dovolj je dnevu njegova lastna teža« (Mt 6,34)
Bog, naš Stvarnik, nam je po svojem Sinu Jezusu Kristusu naklonil veliko milosti, ki smo jih deležni vsak dan našega življenja.
A le, če imamo zanje odprto srce. Ena od teh milosti je zagotovo Božja beseda, zapisana v Svetem pismu. Ko smo v dilemi, nam je težko, odprimo Sveto pismo in Gospod nam bo spregovoril. Eden mojih ljubših odlomkov je iz Matejevega evangelija o zaupanju in zaskrbljenosti:
»Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegova lastna teža.« (Mt 6,33-34).
Postali smo vedno manj zaupljivi, potrpežljivi, vedno bolj zaskrbljeni, hitimo, v želji po ujetju nečesa, česa, velikokrat še sami ne vemo. Pozabljamo, da je naše življenje romanje, pot v večnost, ki je svetla, še toliko bolj, če na tej poti živimo po Božji besedi.
Vstopili smo v mesec oktober, mesec rožnega venca. V ponedeljek smo obhajali praznik Rožnovenske Matere Božje, ki smo ga v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču obeležili skupaj z Radijem Ognjišče. Preko valov radija so poslušalci lahko skupaj z nami molili rožni venec ter spremljali slovesno sveto mašo, ki jo je daroval upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojzij Uran. Kako lepo je biti združen v molitvi, v kateri poglabljamo skrivnosti Božje prisotnosti v našem življenju.
V Apostolskem pismu: Rožni venec Device Marije, je sveti papež Janez Pavel II. leta 2002 med drugim zapisal: »Ob poplavi duhovnih tehnik, ki zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda, ki po Mariji vstopa v naše srce. … Na ozadju besed Zdrava Marija se pred našimi očmi duše vrstijo najpomembnejši dogodki življenja Jezusa Kristusa. Rožni venec nas mistično vodi v bližino Marije, ki se je posvečala spremljanju Jezusove človeške rasti v nazareški hiši. In Marija nam prihaja naproti v podporo naše molitve.« So le nekatere od misli svetega papeža Janeza Pavla II., zapisane v njegovem Apostolskem pismu: Rožni venec Device Marije. Ko je sveti papež maja leta 1996 priromal k Mariji Pomagaj, ji je poklonil biserni rožni venec in nas tudi s tem svojim dejanjem opozoril na moč molitve.
V pridigi na gori je bilo rečeno: «Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani, ki mislijo, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite.« (Mt 6,7-8). In tu se ponovno srečamo z globoko modrostjo Božje besede in našo neučakanostjo ter željo po uresničitvi takoj in tistega, kar mi pričakujemo. V zagovor našim dejanjem bi morda lahko dejali, da nas k temu navaja moderni čas, naglica, ki nas preganja, trendi, ki nas obkrožajo. A to nam je lahko samo izgovor. Zakaj torej ne pustimo, da vsak dan nosi svojo težo, zakaj ne pustimo, da se poletje poslovi, jesen zasije v svojih barvah, zima umiri naravo in nas pripravi na rojstvo Odrešenika.
Zakaj želimo prehitevati, se morda bojimo, da bomo kaj zamudili, da bo šlo kaj mimo nas? Ne vem. Vem pa, da me močno čudi, da tudi kristjani tako hitro in zlahka podlegamo trendom, ki nam jih narekuje potrošniška miselnost.
»Gospa, zakaj pa v vaši trgovini še nimate jaslic? Mi bi pa imeli novo kamelo, pa pastirčka so otroci razbili, pa ogenjček ne gori več« nas že od sredine septembra v naši trgovini na Brezjah sprašujejo stranke. Ko ponudimo odgovor, da je za kamelo v jaslice prezgodaj, saj ta pride s tremi kralji, smo čudni. Seveda, poglejte si, številne trgovine so že tedne polne novoletnih okraskov in božičkovih kap. A kje je tu vsebina? Kje je tu veselje v pripravi naših domov in naših src za rojstvo Odrešenika.
Jaslice naj bi ostale v naših domovih še vse do svečnice, a januarja to ni več moderno, takrat bomo hoteli kupovati barvo za pirhe.
Mi kristjani, tako posamezniki kot katoliški mediji, bi morali biti tisti, ki si prizadevamo za duhovno rast in ne za rast kapitala. In ne bodimo promotorji samega sebe, ampak Božje ljubezni, ki se je učlovečila za nas. Smo, kar smo, kjer smo, po Božji volji in milosti in ne zaradi nas samih. Imejmo več zaupanja in manj zaskrbljenosti!
Zatorej, naj bo mesec oktober čas za molitev tako lepe molitve, kot je rožni venec, novembra se posvetimo našim dragim pokojnim, ki nas čuvajo v večnosti in ko z nedeljo Kristusa Kralja zaključimo cerkveno leto, vstopimo v advent, čas priprave na rojstvo Jezusa Kristusa. Vmes pa nas bo obiskal še sveti Miklavž in naklonil kakšno dobroto, če si jo bomo seveda zaslužili.
In zagotovo bo vsakemu dnevu dovolj njegove lastne teže!
