Radio Ognjišče
Lenarčič na zaslišanju v Bruslju: S človekoljubno pomočjo ne sme služiti nihče
Slovenija
Manj trpljenja, odpornejše družbe, bolj zdravo naravno okolje in ljudje, ki bolj verjamejo v prihodnost. To so cilji resorja za krizno upravljanje v prihodnji Evropski komisiji. Jim bo Slovenec Janez Lenarčič uspel slediti? Želja je velika, v to namerava usmeriti vse napore, je nakazala njegova predstavitev v Evropskem parlamentu v Bruslju.
Aktualni izzivi so priložnost za izboljšanje razmer
Vse daljše humanitarne krize, vse pogostejše nesreče naravnega in človeškega izvora, vse hujši učinki podnebnih sprememb. Izzivov na področju, ki ga je Lenarčiču dodelila nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ni malo. A predstavljajo priložnost za izboljšanje razmer, je prepričan kandidat naše države za njeno ekipo.
Človekoljubna pomoč naj bo ukrep v sili
Izboljšati želi odzivanje na krize, preventivo in pripravljenost, pozornost namerava nameniti tudi komunikaciji. To je Lenarčič povedal pred pristojnima odboroma Evropskega parlamenta. Na prvo mesto je postavil izogibanje neuspehom, človekoljubno pomoč tako vidi kot ukrep v skrajni sili, ki ga je treba uporabiti, ko propade vse ostalo. Ker človekoljubna pomoč ne sodi v komercialno dejavnost, z njo nihče ne sme služiti, je bil jasen.
Podpiral bo varno in prostovoljno vračanje ljudi v Sirijo
Lenarčič se na novem položaju ne bo mogel izogniti migracijam, čeprav nadaljnje reševanje te problematike ne bo sodilo neposredno pod resor, ki mu je bil zaupan. Enega od poslancev je včeraj zanimal njegov pogled na vračanje ljudi v Sirijo. "Podpirali bomo vračanje in ga tudi spodbujali, a bo moralo biti varno, dostojanstveno in trajnostno ter prostovoljno, kar bo najpomembnejše. A trenutno v Siriji za vse to še ni pogojev," je ugotavljal Lenarčič. Dodal je še, da bo obnova te države zahtevala ogromne naložbe.
Slišati je bilo dobro izmenjavo mnenj
Kako se je Lenarčič odrezal na zaslišanju? Na uradno oceno bo treba še malo počakati, a ne več kot dva tedna. Marsikaj dajejo slutiti že odzivi, ki so pozitivni. »Če ne bo novic, je to dobra novica,« je poudaril Lenarčič, ko je čakal, ali bo moral po ocenjevalnem sestanku pripraviti dodatna pisna pojasnila. Tomas Tobe, ki je vodil zaslišanje, je sporočil, da je šlo za dobro izmenjavo mnenj.
Suveren in vsebinski nastop, a bi lahko odgovarjal v slovenščini
Bil je suveren in vsebinski, se strinjajo evropski poslanci iz Slovenije. "Lenarčič je pustil zelo dober vtis, precej boljšega, kot nekateri znani kandidati, ki so nastopili pred njim," je prepričana Romana Tomc iz vrst Evropske ljudske stranke. Obžalovala je, da Lenarčič ni odgovarjal v slovenščini - prevod je bil namreč zagotovljen. "Uvodna predstavitev v angleščini bi bila povsem dovolj, da dokaže znanje tujega jezika. V nadaljevanju bi lahko oziroma celo moral promovirati materni jezik."
Med evropskimi poslanci iz Slovenije je vprašanje lahko postavila Novakova
Da so zbrani vseeno lahko slišali nekaj slovenskih besed, je poskrbela Ljudmila Novak, prav tako iz Evropske ljudske stranke. Bila je edina evropska poslanka iz Slovenije, ki je Lenarčiču postavila vprašanje. "Različna poročila kažejo, da se sled za denarjem, ki je namenjen nevladnim organizacijam, izgubi, da se včasih uporablja netransparentno ali gre celo v roke tistim, ki delajo proti vrednotam Evropske unije. Zato me je zanimalo, ali je ta nadzor dober, če je delitev sredstev primerna in kako bo vse nadgradil." Novakova je bila z odgovorom zadovoljna, prav tako z Lenarčičevim nastopom. "Dobro se je izvlekel iz vsake situacije in dovolj široko odgovarjal na vprašanja."
Neuradno bo Lenarčiču prižgana zelena luč
To so ugotavljali tudi ostali evropski poslanci, s katerimi je Novakova govorila. Tako ne dvomi, da Lenarčič lahko računa na prižgano zeleno luč. Neuradno je že dobil pozitivno oceno - podprle so ga vse politične skupine z izjemo Identitete in demokracije.
