prof. dr. Tone Vidrih
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Kmetijstvo
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk.
"Vse je v glavi ljudi!" To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
V oddaji ste lahko spoznali dosedanjo življenjsko pot tega zanimivega strokovnjaka, ki je paši posvetil vse svoje življenje. Kljub temu, da je v "penziji" še vedno piše strokovne članke in pripravlja predavanja, in tako kot mu je prišlo v navado, s svojimi bogatimi izkušnjami zelo rad in nesebično svetuje vsem, ki jim pašna reja živali, ki bo prinašala tudi dobrobit zemlji, večala njeno rodovitnost in podpirala biodiverziteto, pomeni cilj in izziv.
Zgledi vlečejo, ali pa pred njimi mižimo!
"Ne vem, ali zavestno ali po sreči sem pred desetletji izkoristil priložnost, ki se je ponujala, in študijsko obiskal Novo Zelandijo. Tamkajšnje dogajanje (na področju pašne reje živali) me je navdušilo, zato sem se tja še vračal. Vzpostavil sem dobre povezave s tamkajšnjimi znanstveniki in tudi kmeti, po vrnitvi nazaj pa so me marsikdaj spraševali, kako lahko nekaj, kar je koristno na drugem koncu sveta prenašam na "sončno stran alp". In prav to je bilo marsikdaj ovira za uvajanje česarkoli drugačnega..."
Dobrobit živali – ni vse zlato...
"Ukrepi, ki se sedaj izvajajo, so dejansko velikokrat v nasprotju s tistim, akr bi se moralo v pokrajini dogajati. Omenil sem, da smo že pred 40 leti urejali pašnike, postavljali elektro ograje... ampak, potem ko smo prišli v Evropo je bilo tega projekta konec. Prevladale so stare paradigme... Pojavili so se tudi t.i. varstveniki narave, ne vem od kje izvira njihovo mišljenje, da paša škoduje vrstam v naravi. "
Živali so kot orodje
"S pašo je tako kot s kladivom. Živali so orodje. Kladivo je orodje. In s kladivom lahko zabijete žebelj in je to korist. Lahko pa se udarite po prstu in to je škoda. Enako je s pašo živali. Lahko je v korist, v izboljšanje rodovitnosti zemlje v izboljšanje življenjske moči zemlje, ali pa je to v škodo biodiverziteti. Odvisno je od tega, s kakšnim znanjem pristopiš k tej paši. " Kot ilustracijo takega stanja prof. dr. Tone Vidrih posebej omenja prepoved paše na Ljubljanskem barju.
Ptički znajo dobro poskrbeti zase
"Vsak ptič zna prestrašiti kravo, da ne bo stopila na gnezdo. In kako naj taka paša v dobrobit ptic poteka? Tako, da bojo ptički imeli veliko insektov na pašniku, ki so njihova hrana. Tako, da bodo imeli veliko zatočišč v obliki šopaste trave na pašniku. Ptiči pa bodo že sami našli primeren prostor za gnezdenje..."
