AVDIO: Če Nemčija kihne ...
Slovenija | 20.08.2019, 16:27
Če Nemčija kihne, se lahko hitro prehladi tudi ostali del Evropske unije. Na to opozarja ekonomist dr. Matej Lahovnik. Kot dodaja, utegnejo biti na udaru predvsem gospodarstva, ki so zelo odvisna od dogajanja v tej državi. Med njimi je Slovenija, ki se mora pripraviti na morebitno novo krizo. Razmere v svetu se namreč slabšajo, a so po besedah dr. Lahovnika za zdaj obvladljive.
V Nemčiji centralna banka že pripravila krizni paket
Že pred časom smo poročali o močnem upadu industrijske proizvodnje v Nemčiji in o zaskrbljenosti številnih strokovnjakov, da bi največje gospodarstvo stare celine lahko zdrsnilo v recesijo. Da bi se to utegnilo zgoditi v letošnjem tretjem četrtletju, zdaj opozarja tamkajšnja centralna banka. Ob tem predlaga nekatere ukrepe. "Gre za neke vrste krizni paket, ki bi ga morala sprejeti vlada in parlament, da bi se lažje soočila s krizo," pojasnjuje dr. Lahovnik.
Kaj povečuje globalno negotovost?
V ozadju globalnih negotovosti je trgovinski spor med ZDA in Kitajsko. Čeprav se po zagotovilih ključnih akterjev trudita oživiti pogovore, strah pred zaostrovanjem napetosti ostaja. "Uvajanje carin bi lahko povzročilo globalno ohlajanje gospodarstva."
Še en dejavnik tveganja je brexit. "V primeru nekontroliranega odhoda Velike Britanije iz Evropske unije bodo precejšnje negativne posledice na evropsko gospodarstvo."
Razmere po svetu so v tem trenutku obvladljive
Kot napisano, vse to že občuti Nemčija. Smo na pragu nove krize? "Ta kriza za zdaj ni niti približno tako nevarna ali tako globoka kot tista leta 2008, stvari se zdijo v tem trenutku precej bolj obvladljive. Seveda pa se lahko razmere hitro poslabšajo," ocenjuje dr. Lahovnik. Kot dodaja, mora biti Slovenija budna. "Največji problem je, da je Slovenija kot izvozno gospodarstvo zelo odvisna prav od nemškega gospodarstva, predvsem od tamkajšnje avtomobilske industrije. Zelo veliko naših podjetij je podizvajalcev nemški avtomobilski industriji. V Nemčijo izvozimo približno 6,3 milijarde evrov izvoza, je naš daleč največji izvozni trg. Samo v Nemčijo izvozimo toliko kot v Italijo in Avstrijo skupaj, zato velja z enim očesom nenehno spremljati, kaj se bo tam dogajalo."
Slovenija mora razmisliti o strukturnih reformah
Državni zbor bo jeseni sprejemal proračuna za prihodnji dve leti. Kot poudarja dr. Lahovnik, bi morala vlada v Ljubljani v pripravi dokumentov upoštevati slabšanje razmer. Prav tako bi morala razmisliti o določenih strukturnih reformah - na najpomembnejše čakamo že leta.
