Papež duhovnikom: ponižno kesanje je začetek naše svetosti
Cerkev po svetu
Pri današnjem opoldanskem nagovoru zbranim na Trgu sv. Petra je papež Frančišek izrazil duhovno bližino žrtvam nasilnih dogodkov, ki so okrvavili Teksas, Kalifornijo in Ohio in skupaj z verniki zmolil zanje Zdravamarijo. Zatem je papež naznanil, da je danes, na 160-obletnico smrti arškega župnika Janeza Vianneya, ki je zgled dobrote in dejavne ljubezni za vse duhovnike, duhovnikom po vsem svetu poslal pismo. V njem jih spodbuja k zvestobi poslanstvu, h kateremu jih je poklical Gospod.
Kot starejši brat in oče jim papež Frančišek želi biti blizu; najprej zato, da bi se jim zahvalil in jih opogumil. Mnogi med duhovniki so mu izrazili svoje ogorčenje zaradi tega, kar se je zgodilo na področju spolnih zlorab, pa tudi neke vrste nemoč, saj so sami doživeli škodo zaradi del drugih duhovnikov.
Papež takole odgovarja: "Ne da bi zanikali ali ne priznavali škodo, ki so jo povzročili nekateri naši bratje, bi bilo krivično, če ne bi prepoznali tolikih duhovnikov, ki stalno in neokrnjeno darujejo vse, kar so in kar imajo, v dobro drugih, in nadaljujejo z duhovnim očetovstvom, ki zna jokati s tistimi, ki jočejo; nešteti duhovniki svoje življenje spreminjajo v delo usmiljenja na področjih ali v razmerah, ki so pogosto negostoljubna, oddaljena ali zapuščena in to tudi tako, da tvegajo svoje življenje. Priznavam in se vam zahvaljujem za vaš pogumen in nenehen zgled, ki nam v trenutkih razburkanosti, sramu in bolečine kaže, kako vi še naprej z veseljem tvegate za evangelij." In dodaja: "Skozi vso sramoto boš še naprej pastir. Naše ponižno kesanje, ki ostaja tiho med solzami pred pošastnostjo greha in neizmerljivo veličino Božjega odpuščanja, to ponižno kesanje je začetek naše svetosti."
Za ohranjanje pogumnega srca je nujno, da ne zanemarjamo dveh sestavnih vezi naše identitete: prva, z Jezusom in druga vez: pomnožite in negujte vezi s svojimi ljudmi. Ne izolirajte se od vaših ljudi in od duhovnikov ali od skupnosti. Še manj se zapirajte v ozke in elitistične skupine. Na koncu to zaduši in zastrupi duha. Pogumno služenje je vedno služenje, ki gre ven; »iti ven« nas vodi k temu, da »včasih hodimo spredaj, včasih v sredini in včasih zadaj, poudari sveti oče v pismu duhovnikom ob današnjem prazniku njihovega zavetnika Janeza Vianneya. In seveda ne pozabi prositi za molitev.
Sicer pa se je pri današnji opoldanski molitvi papež navezal na evangeljski odlomek o dediščini. Današnji evangelij se začne s prizorom nekoga, ki je vstal med množico in prosil Jezusa, da bi razrešil vprašanje glede družinske dediščine. Toda Jezus se v odgovoru ne sooči s tem vprašanjem, ampak opominja, da se je potrebno držati stran od pohlepnosti, torej od lakomnosti po posedovanju.
"Pomislimo na boje za dediščino, tolikih bojev po družinah tolikih ljudi. Vsi vemo za kakšno takšno zgodbo, ki se začenja ob smrtni uri, ko se pojavijo nečaki, da bi videli, kaj pripada njim. »Kaj pripada meni?«, in odnesejo vse. V tem nasprotju je namreč opravičljiv naziv »neumnež«, saj misli na stvari, za katere verjame, da so konkretne, a so le fantazija, ki je je Bog dal temu človeku. Ta je neumen zato, ker je v praksi zanikal Boga, ni namreč napravil obračuna z Njim."
Gre za opomin, ki razkriva obzorje, proti kateremu smo vsi mi poklicani gledati. "Materialne dobrine so potrebne, a so dobrine, torej so sredstvo za pošteno življenje - le sredstvo so. Jezus nas danes vabi k premisleku, da bogastvo lahko srce vklene v verige in ga odvrne od resničnega zaklada, ki je v nebesih."
