AVDIO: Je Kučan vedel za laž o grobišču pod Krenom?

Slovenija | 10.06.2019, 12:10

So bili v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

To so zgolj nekatera vprašanja, ki si jih zastavljata predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman in član komisije Andrej Mihevc.

Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste so namreč minuli konec tedna pod vodstvom Uroša Koširja praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, nam je povedal Mihevc. Ob tem je spomnil, da so po letu 1945 in 1946 še več let zavestno v jamo vozili komunalne odpadke. Kot je pojasnil Mihevc so po izkopu smeti naleteli na veliko količino vojaške opreme vojnih ujetnikov - predvidoma Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so bili nato umorjeni v breznu pod Krenom.

Dežman je zato javno postavil vprašanje nekdanjemu predsedniku Kučanu ali je vedel za prevaro, ko je bila slovesnost pri grobišču pod Krenom in ne pri breznu pod Macesnovo gorico?

Prisluhnite njunima izjavama na vrhu novice.

Letos je bil uspešno zaključen tudi razpis za odstranitev naminiranega skalovja na posmrtne ostanke umorjenih slovenskih vojnih ujetnikov v breznu pod Macesnovo gorico. Izbrani izvajalci bodo začeli izvajati tudi druge programske naloge, je še povedal Dežman. V četrtem poročilu Nemoč laži je komisija po njegovih besedah opozorila na neurejenost slovenskih vojnih grobišč v Sloveniji in tujini. Že konec leta 2017 so razposlali pobudo za ustanovitev državnega zavoda/službe za vojna grobišča. Pobudo bodo, kot je povedal, še enkrat predstavili konec leta na posvetu v državnem svetu.

V komisiji sicer pripravljajo tudi program za leto 2020, v katerem bodo po Dežmanovih besedah nadgradili nekatera strokovna opravila, ki jim v prvih letih izvajanja zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev še niso uspeli posvetiti dovolj pozornosti.

"V obravnavi je še okoli 150 možnih novih lokacij prikritih morišč in grobišč, dopolniti in posodobiti želimo ustrezno zbirko podatkov o prikritih vojnih grobiščih, ki bo omogočala uspešnejše urejanje vojnih grobišč," je še dodal Dežman.

V lanskem letu je komisija sicer uredila 36 prikritih vojnih grobišč do faze, ki omogoča pripravo predloga za vpis grobišča v registra vojnih grobišč in nepremične kulturne dediščine, izvedla izkop in pokop žrtev iz šestih prikritih vojnih grobišč in potrdila oziroma sondirala 55 prikritih vojnih grobišč ter izvlek odpadkov iz brezna pri Debliških livadah.