Mati Marija vidi naše stiske
»Marija Pomagaj je tudi 'čudodelna podoba'. To sicer ni tako tolmačiti kakor, da bi imela naša podoba sama na sebi kako nadnaravno moč, da bi sama na sebi čudeže delala ali milosti delila; tudi ni sprejeti, da bi bil vsak dogodek čudež, vsako ljudsko govorjenje in čudenje utemeljeno. Seveda čudeže dela le Bog! Dela jih tudi po svojih svetnikih – na nekaterih krajih – tudi posebno po Mariji. Tak kraj so tudi naše Brezje.« To so besede, ki jih lahko preberemo v katoliškem cerkvenem listu Zgodnja Danica, ob koncu 19. stoletja.
Pred tednom dni smo praznovali praznik Marije Pomočnice, ali kot jo Slovenci poznamo, Marije Pomagaj.
Kar dva zgodovinska dogodka sta napotila Cerkev, da je dala Mariji naziv »Pomočnica kristjanov« in tudi vpeljala poseben praznik, 24. maj, v cerkvenem koledarju. Naziv Marija Pomočnica je znan najmanj od sredine 16. stoletja, od zmage nad Turki pri Lepantu, 1571. Liturgično praznovanje Marije Pomočnice se je uveljavilo na začetku 19. stoletja, ko se je papež Pij VII. po zmagi nad Napoleonom, 24. maja 1814, slovesno vrnil iz francoskega ujetništva, zato je na ta dan odredil praznik - god Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1857 je Ljubljanska škofija uvedla praznik Marije Pomočnice.
Slovenski narod je bil skozi zgodovino po Marijini priprošnji deležen številnih milosti. Marija je s svojo materinsko navzočnostjo močno vplivala na zgodovino našega naroda in na življenje slovenskega človeka. Težko je reči, kaj je Marija Pomagaj pomenila našemu človeku v obdobju bolezni, pomanjkanja in vojnih nemirov. V njej je videl brezmejno dobroto, zadnje in varno pribežališče, usmiljeno in uvidevno Mater, ki se ji je priporočil v svojih stiskah. O priprošnjah in zahvalah pričajo številne votivne podobe, ki jih najdemo okoli oltarja Marije Pomagaj, pričajo zapisi, izraženi v romarskih knjigah. Pisatelj Ivan Cankar je o podobi zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezij in potolažen boš.«
»Kamor greš in stopiš, te gleda Marija! Bil sem osupljen in ne vem, kako se mi je zazdelo, da me skozi te oči gleda rajna mati. Prijatelj, ki te življenje meče sem in tja in ti je nemara v borbi za trdi kruh vera opešala pa ki si imel dobro pobožno slovensko mater, bi li hotel v maju vsaj tu in tam spet moliti: o Gospa moja, o mati moja?« Tako duhovnik in pesnik Silvin Sardenko.
Mnogo je pričevanj, iz zgodovine, vse do današnjih dni; tisti, ki imamo milost in privilegij, da smo pri Mariji Pomagaj lahko vsak dan, smo priče različnim čudežem:
Čudež je, da nekdo k Mariji pride brez vere, ji vse izroči in odide z mirom v srcu. Čudež je, da prideta sprta zakonca, pa po spovedi in molitvi odpustita drug drugemu. Čudež je, ko pride mlad človek in gre zaupljivo po kolenih okrog oltarja, ker se mu je zgodilo v življenju nekaj lepega ali ker prosi za pomoč Marijo v neizhodni situaciji … Čudeži vseh vrst, tudi duhovnega in telesnega ozdravljenja se na Brezjah dogajajo vsak dan. Pri Mariji je vedno dovolj milosti, Marija Pomagaj je vedno tukaj in čaka. Neka gospa, ki jo globoko cenim, mi je včeraj dejala, kako jo je triletna vnukinja ob srečanju z Marijo Pomagaj presenetila z besedami, poglej, kako milo Jezušček objema Marijo.
Danes, na zadnji dan meseca maja, ko se poslavljamo od priljubljene šmarnične pobožnosti obhajamo praznik Obiskanja Device Marije. Vsebina tega praznika je dogodek, o katerem piše sveti Luka v prvem poglavju svojega evangelija. Ko je Marija izvedela, da je njena sorodnica Elizabeta noseča, je takoj pohitela k njej, kar 150 kilometrov daleč stran. Ob njunem srečanju je iz Marijinega srca privrela znana hvalnica Moja duša poveličuje Gospoda. Kakšna radost, Mariji ni bilo težko narediti dolgo pot za srečanje z Elizabeto.
Na Brezjah, pri Mariji Pomagaj, smo se v Marijinem mesecu srečevali s številnimi, ki so prišli k Njej, naši priprošnjici in zagovornici. Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo se v brezjanski baziliki preko valov Radia Ognjišče povezali s Slovenci v domovini in po svetu, Njen praznik pa obeležili s sveto mašo in prireditvijo, koncertom na trgu pred baziliko. Molitev, pesem in beseda so se združili v zahvalo Mariji Pomagaj za uslišane priprošnje.
»Marija Pomagaj na Brezjah v vseh časih in mnogim ljudem ostaja navdih.« Je v uvodniku knjige Marija Pomagaj na Brezjah zapisal ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.
Želim, da bi nam Marija Pomagaj bila navdih vsak trenutek našega življenja, ko obupujemo, ko ne vidimo več poti, a tudi takrat, ko se Nanjo obračamo z zahvalo za vse milosti, ki jih prejemamo. Mati Božja, stoj nam vselej ob strani!
