Rosvita Pesek: Naša družba je pred velikimi izzivi, ki pa žal niso v ospredju našega premisleka

Slovenija | 26.12.2018, 08:00

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo se pogovarjali z novinarko, zgodovinarko in avtorico več knjig na temo nastajanja naše države dr. Rosvito Pesek.

»Država nam ni bila dana enkrat za vselej in za zmerom. Molčanje, tiščanje glave v pesek, saj bo že kako, saj bodo stvari same šle po svoje, to se mi zdi, da ni tisto, kar nas bo odražalo na tem prepihu v sredini Evrope. Država potrebuje aktivne, zrele in odgovorne državljane. Po 28 letih odločitve za samostojnost ni dovolj reči ’jaz pričakujem, saj bo že kako’. Jaz sem državljan te države, povem svoje mnenje, izrazim svoja pričakovanja in mi je mar zase, za to skupnost in za to državo,« je povedala Peskova.

Na vprašanje, ali bi moralo biti med nami več enotnosti, ki smo jo dali prazniku samostojnosti, je zgodovinarka odgovorila: »Ne nujno. Mislim, da v demokratični družbi lahko imamo ljudje različna stališča in različna mnenja. Dovolj je le to, da jih na nek spravljiv in miren način izmenjujemo. Če pa me sprašujete o enotnosti, ko gre za narodove cilje, to enotnost pa seveda pogrešam. Mislim, da je naša družba 28 let po tej odločitvi za samostojnost pred velikimi izzivi, ki pa žal niso v ospredju našega premisleka. Prvi je zapuščanje Slovenije. Mislim, da se s tem absolutno premalo ukvarjamo. Drugo je demografska podoba Slovenije. Slovenci smo narod, ki se stara in ki se ne obnavlja, kot bi bilo treba. Tako, da mislim, da bi morali spremeniti prioritete, pri teh prioritetah je pa seveda enotnost nujna in ne more biti odvisna od tega, kdo je na oblasti in kdo ni. Cilji morajo biti skupni!«

V posebnem prazničnem pogovoru je dr. Rosvita Pesek še dejala, da na Republiko Slovenijo gleda kot na priložnost. »Priložnost, ki smo jo mi, ki živimo ta čas, torej sodobniki, dobili, da pokažemo, kaj zmoremo, da nismo bili samo nek majhen skok v zgodovini, neka majhna zmota, ampak da smo en narod s potenco. Kot jaz vidim Slovence, če odidem ven in nas pogledam od daleč, smo narod izjemnih posameznikov, odličnih posameznikov. Od znanosti, športa, umetnosti, glasbe, podjetnosti ... In tisto, kar nam manjka, da tudi kot skupnost postanemo taki, je, da smo bolj homogeni, bolj povezani, ambiciozni, zreli, veseli, najboljši. Mislim, da imamo Slovenci pravzaprav neko neverjetno moč. Kako bi drugače ob tako velikih narodih, ki jih imamo v svoji okolici preživeli? In te odličnosti kot posameznikom nam gotovo ne manjka, morali bi jo prenesti samo na celotno skupnost.«