Bo Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni ugasnil že v začetku?
Slovenija | 05.12.2018, 15:41
Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni znova dviguje prah. Na dan je prišla novica, da sta ga že pred tednom dni zapustila priznani kirurg Igor Gregorič in strokovnjak za varnost v zdravstvu Andrej Robida. Odstopno izjavo ima pripravljeno tudi vršilec dolžnosti direktorja Brane Dobnikar, ki bo počakal na sestanek s pristojnim ministrom Samom Fakinom v prihodnjem tednu. Kaj bodo prinesli pogovori, je težko napovedati, a zdi se, da bo ustanova, ki še niti ni zaživela, končala svojo pot.
Zgodba sega že dalj časa nazaj. Kot je za Radio Ognjišče pojasnil zdravnik Blaž Mrevlje, ki je znan po svoji ostri besedi, upravičeno uperjeni proti našemu zdravstvenemu sistemu, ne gre le za to, da v Sloveniji ni redne ekipe za operacijo otrok, ki bi omogočala normalno in kontinuirano delo. To prav tako ne pomeni samo, da ni pediatričnega interventnega kardiologa v 24-urni pripravljenosti, ki bi lahko kadarkoli v zelo hitrem času postoril najnujnejše. To niti ne pomeni, da ni vsaj minimalnega števila stalno prisotnih zdravnikov za normalno delovanje intenzivne enote. Mrevlje je prepričan, da lahko govorimo o nacionalni katastrofi, ker predvsem nimamo specialistov in profesorjev, ki bi vzgojili prihodnjo generacijo otroških kardiologov za vso Slovenijo za nadaljnjih 20 let ali več. "Kako sploh poteka pouk pediatrije za študente medicinske fakultete, če je izpadel tako velik del stroke? Kako zdravniška zbornica izvaja specializacijo iz pediatrije? Kdo mlajšim kolegom podpiše kroženje? Kako je lahko veljavna licenca iz pediatrije, če ni ljudi, ki študente in specializante učili veščin pediatrične kardiologije," se sprašuje Mrevlje. Rešitve problema ne vidi v Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni, prepričan je, da sploh ne bi smelo priti do njegove ustanovitve. "Vidim ga izključno kot obvod za izplačevanje dragih honorarjev tujim zdravnikom. Ker je bil kot tak tujek v ljubljanskem kliničnem centru, je bil generator slabe volje in zato že v startu obsojen na propad." Čeprav je kritičen do številnih ravnanj naše največje bolnišnice, se Mrevlje strinja z aktualnim zdravstvenim ministrom, ki je v minulih tednih nekajkrat ponovil, da bi moral program otroške srčne kirurgije ostati znotraj osrednje zdravstvene ustanove v Sloveniji. "Tam so vse kapacitete. Imajo sprejemne oddelke, intenzivne oddelke, operacijske dvorane. Imajo vse, razen človeških kapacitet. Glavno jim manjka - zdravniki, ki so odšli."
Mrevlje verjame v dobre namene Gregoriča, ki je ob prevzemu položaja predsednika in sveta inštituta sporočil, da je resnično prišel pomagat. Mrevlje je prepričan, da se je Gregorič zdaj preprosto naveličal igric. Gregorič je kot razlog svojega nepreklicnega odstopa navedel, da v kontekstu, kakršen se kaže, ne vidi več ne vloge samega inštituta ne svoje vloge. "Če inštitut ne prevzame obravnave teh otrok, kakšen je potem njegov smisel," je bil jasen v sinočnjem pogovoru za Televizijo Slovenija. Po Mrevljetovi oceni so Gregoriča izkoristili.
Obrnili smo se tudi na Robido, ki se je prav tako umaknil kot član sveta ustanove. Zaupal nam je, da je k sodelovanju morda pristopil nekoliko naivno. Čutiti je bilo, da je globoko razočaran. Kot je poudaril, sta oba z Gregoričem vložila ogromno napora in prostovoljnega dela v pozitiven razplet te zgodbe. Dodal je še, da je bil inštitut njuna ideja, zglede zanj sta našla v tujini. Boli ga, ker velik del vpletenih vodijo zasebni interesi, ne pa skrb za male bolnike in njihove starše, kar je bistveno. Ob tem je poudaril, da je poklic zdravnika poslanstvo, pri katerem ni dovolj le tehnično znanje, opravljati ga je treba s srcem.
