Cerkev dobila sedem novih svetnikov
Slovenija
Na Trgu sv. Petra v Vatikanu se je dopoldne zbralo več deset tisoč romarjev in vernikov, ki so zavzeto sodelovali pri slovesni razglasitvi sedmih blaženih za svetnike. Novi svetniki so: papež Pavel VI., Oskar Romero, Frančišek Spinelli, Vincencij Romano, Marija Katarina Kasper, Nazarija Ignacija sv. Terezije Jezusove in Nuncij Sulprizij. V homiliji je sveti oče približal dejstvo, da so svetniki dokaz tega, da je Božja Beseda živa Beseda, ki zmore preobraziti človekovo življenje, kot je bilo mogoče slišali v drugem berilu 28-te nedelje med letom. Glavnino svojega nagovora je oprl na evangeljski odlomek, ki govori o Jezusovem srečanju z bogatim mladeničem. Želel je priti v Božje kraljestvo, a ga je pri tem ovirala navezanost na materialne dobrine.
Papež Frančišek je v homiliji približal vsebino pogovora med Jezusom in bogatim mladeničem, ki si je želel priti v večno življenje. Jezus v svojem odgovoru spremeni zorni kot gledanja na to, kaj je potrebno, saj večno življenje presega območje tega, kar si lahko pridobiš z lastnimi močmi. Gre za premik od izpolnjevanja zapovedi zato, da bi dobil plačilo, v smeri pripravljenosti na zastonjsko in popolno ljubezen. Za tem je sledil papežev zelo osebni nagovor prisotnim: »Tudi tebi Jezus pravi: »Pridi, hodi za menoj!« Pridi: ne stoj na mestu, saj ni dovolj, da ne delaš nič slabega, za to, da bi bil Jezusov. Hodi za menoj! Ne hodi za Jezusom le takrat, ko se ti ljubi, ko ti ugaja, ampak ga išči vsak dan; ne bodi zadovoljen z izpolnjevanjem zapovedi, s tem, da daješ malo miloščine in zmoliš kakšno molitev. Najdi v Njem Boga, ki te vedno ljubi, smisel svojega življenja in moč, da se daruješ.«
Ob koncu homilije je sveti oče spodbudil, naj prosimo za milost, da bi zaradi ljubezni do Gospoda znali zapustiti bogastvo, hrepenenje po vlogah in moči, tiste dosedanje oblike, ki niso več primerne za oznanjevanje evangelija ter pasti, ki nas vklepajo v ta svet. Brez zagona v ljubezni, naše življenje in naša Cerkev zbolevata za »egocentrično samovšečnostjo«; v iskanje veselja v bežnih užitkih, v zapiranje v krog čenč; v predajanje enoličnosti krščanskega življenja, kjer v svoji neizpolnjenosti z malo narcisizma zakrivamo žalost.
Tako je bilo je bilo s tistim mladeničem, ki je - kot pravi evangelij – »je žalosten odšel«. Zasidral se je v zapovedi in v svoje mnoge dobrine, ni pa dal srca. In kljub temu, da je srečal Jezusa in bil deležen njegovega ljubečega pogleda, je odšel žalosten. Žalost je namreč dokaz neizpolnjene ljubezni. Je znamenje mlačnega srca. Medtem ko srce, ki je razbremenjeno dobrin, ki svobodno ljubi Boga, vedno širi veselje, tisto veselje, ki je danes zelo potrebno. Po besedah papeža Frančiška nas Jezus danes vabi, naj se vrnemo k izvoru veselja, ki je v srečanju z Njim, v pogumnem tveganju za to, da bi mu sledili; vabi nas k zadovoljstvu, da bi nekaj zapustili zato, da bi objeli njegovo življenje. Svetniki so prehodili to pot, je zagotovil. >
Pridigo je sklenil z besedami: Vsi ti svetniki so v različnih okoliščinah z življenjem prevedli današnjo Besedo, brez mlačnosti, brez preračunavanja, z vnemo, da bi tvegali in pustili. Bratje in sestre, naj nam Gospod pomaga posnemati njihove zglede.
Ob sklepu svete maše se je papež posebej zahvalil bratom kardinalom in številnim škofom ter duhovnikom, ki so prišli z vseh delov sveta. Hvaležnost je namenil uradnim delegacijam, poseben pozdrav je namenil kraljici Sofiji, predsedniku italijanske republike, predsednikom Čila, Salvadorja in Paname. Posebno pozornost je namenil tudi anglikanskemu škofu Rowanu Williamsu in delegaciji nadškofije Canterbury.
Pred kanonizacijo sedmih novih svetnikov papež Frančišek z zaslužnim papežem Benediktom
Na večer pred kanonizacijo Pavla VI., Oskarja Romera in petih drugih blaženih se je papež Frančišek napotil v samostan Mater Ecclesiae ter obiskal zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki ga je za kardinala umestil Pavel VI. na svojem zadnjem konzistoriju 27. junija 1977.
