Luka Koper z novo upravo, prah po menjavi prejšnje se še ni polegel
Slovenija | 04.01.2018, 12:32
Kot smo poročali, ima Luka Koper novo upravo. Včeraj so se člani na čelu z Dimitrijem Zadelom predstavili Svetu delavcev Luke Koper. Predsednik sveta Mirko Slosar je poudaril, da ima nova uprava njihovo podporo ter ocenil, da bodo skupaj lahko luško zgodbo peljali naprej, za kakšne načrte pa da je še prezgodaj.
Slosar je potrdil še, da so ustanovili delovno skupino, ki bo med drugim preučila tudi nekatere od vzrokov, ki jih je nadzorni svet navedel za odpoklic zdaj že nekdanje uprave Dragomirja Matića. Novi predsednik nadzornikov Uroš Ilič je namreč pred dnevi pojasnil, da so se za njen odpoklic odločili tako zaradi nezaupnice na izredni skupščini, kot tudi zaradi hujše kršitve delovne obveznosti in nesposobnosti vodenja poslov. Toda mnenja v javnosti so deljena. V nadaljevanju objavljamo komentar primorskega publicista Milana Gregoriča.
Milan Gregorič: Parada političnega sprenevedanja
Nedavno tega so nadzorniki odstavili in pregnali iz Luke Koper predsednika uprave Draga Matića in člana Andraža Novaka ter Ireno Vinček z argumenti, ki so v posmeh njihovim zagovornikom. Stojanu Čeparju, delavskemu direktorju in četrtemu članu uprave, pa so očitno prizanesli, kar zbuja vtis, da so ga s tem kupovali, ali pa niso hoteli preveč dražiti delavcev, in bi zato od njega pričakovali, da iz solidarnosti do odstavljenih članov uprave sam odstopi. Ob izjemnih poslovnih rezultatih, ki jih je Luka dosegla z rastjo tovora in predvsem z najvišjim deležem dobička na zaposlenega in najvišjim kapitalskim donosom v državi nas Lidia Glavina, predstavnica SDH kot večinskega lastnika Luke, ter prvi nadzornik Luke Rado Antolovič poskušata poneumljati z ničemer utemeljeno floskulo, »da bi lahko Luka poslovala še boljše«. Prav tako na trhlih nogah stoji tudi očitek luški upravi o nedopustnem poslovanju Luke z »izvajalci prometnih storitev« (IPS), to je posredniškimi podjetji, ki zagotavljajo Luki del potrebne delovne sile. Kajti vlada je poskušala odstaviti luško upravo že pred štrajkom sredi leta 2016, ko sporni IPS-i niso še nikogar motili. Poleg tega revizorji, ki jih je vlada po štrajku nagnala nad Luko, niso odkrili nezakonitosti pri poslovanju Luke z IPS-i, ampak zgolj »določena tveganja«, ker so se pač morali na nekaj obesiti. Končno, je sistem poslovanja prek IPS-ov star že par desetletij in zaradi tega ni nihče odstavljal ne Koreliča, ne Časarja ne koga drugega za njima. Tudi sindikat je s tem sistemom kar shajal, zato se mu sedaj, ko je uprava padla v nemilost, ni treba preveč trkati po prsih s svojo delavsko solidarnostjo. Dopuščam možnost, da je prišlo pri posameznih posrednikih do izkoriščanja delavcev, neplačevanja prispevkov, zlorab ipd., kar je treba sankcionirati in odpraviti. Ni pa to stvar luške uprave, ampak predvsem problem spornega posredniškega podjetja. Sicer pa je sistem poslovanja prek posrednikov prisoten tudi v drugih pristaniščih, ker se na ta način lažje prilagajajo nihanju obsega tovorov. In končno je ravno sedanja uprava pokazala posluh za ta problem, prekinila sodelovanje z enim od IPS-ov (ENCON) ter pripravila program redne zaposlitve podnajemnih delavcev in sicer 200 v prihodnjem letu, v naslednjih pa še okrog 500.
Prava ozadja obračuna vlade z luško upravo
Nesporazumi med vlado in luško upravo so se pojavljali predvsem ob nezreli izjavi ministra Gašperšiča, da II. tira Koper-Divača Slovenija ne bo potrebovala še 30-40 let. Pa ob fiasku, ki ga je minister doživel s sporno študijo OEC, ki jo je logistična stroka strgala, kot tudi ob prvem neuspelem amaterskem poskusu kandidiranja za evropska sredstva za II. tir. Napetosti so nastajale tudi zaradi zavlačevanja ministrstva pri potrjevanju razvojnega programa Luke, pri izdajanju soglasij za izvajanje posameznih del v pristanišču in pri dodeljevanju novih potrebnih manipulativnih površin. Luka, skupaj s stroko, ni podprla niti ponesrečenih ministrovih projektov javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo II. tira in III. pomola, ki so vsi, eden za drugim, klavrno propadli. Kot tudi ni pokazala nobenega navdušenja nad vladnim projektom II. tira in se zato tudi ni aktivno vključila v referendumsko kampanjo. Luka se je tudi odločno uprla pritiskom za revizijo koncesijske pogodbe in poskusu vključitve novega koncesionarja v koprsko pristanišče. Vlada ima neporavnane račune z luško upravo tudi zaradi pekočega poraza, ki sta ga Cerar in njegova stranka doživela ob luškem štrajku. Še več, nekdanji predsednik luške uprave Bruno Korelič je tedaj v PN (9. 6. 2016) Cerarja razgalil in postavil na laž. Cerar je namreč ob obisku luške uprave pred štrajkom dejal, »da so z rezultati poslovanja in vizijo razvoja zadovoljni…, in da ni razlogov za zamenjavo, dokler dobro delajo in ustvarjajo dobre poslovne rezultate«. Istočasno pa so pri novačenju članov za nov nadzorni odbor Koreliču »namignili, da je zamenjava nujna zaradi nekooperativnosti uprave z večinskim lastnikom, to je vlado«. Tudi v zvezi z morebitno vključitvijo novega koncesionarja je Cerar ob obisku luške uprave dejal, da so se »enotno dogovorili, da ne iščejo novega koncesionarja za pristanišče, temveč najustreznejšo obliko financiranja projekta« (namreč javno-zasebnega partnerstva za II. tir in III. pomol, prip. avt.). Istočasno pa naj bi tedaj Gašperšič ponujal naokoli koncesije potencialnim investitorjem za II. tir in III. pomol.
Prispevek občine Koper pri odstrelu luške uprave
Po podatkih medijev se je nad Luko pognala tudi občina Koper npr. z nekajletnim vlaganjem pritožb v zvezi z domnevno okoljsko neprimernostjo podaljšanja I. pomola, pa čeprav je podaljšanje predvideno v Državnem prostorskem načrtu, ki je dobil tudi potrebno okoljevarstveno soglasje. Kar je tržaški Il Piccolo privoščljivo in z mastnim naslovom pokomentiral, »da je občina Koper naredila harakiri«. V posmeh temu početju pa je Gašpar Gašpar Mišič v Delu (15. 11. 2017) brez sramu pri znal, »da Boris Popovič ne nasprotuje razvoju Luke Koper, in da bo družba lahko podaljšala prvi pomol, ko bodo krmilo Luke prevzeli dovolj osposobljeni ljudje«. Boris Šuligoj pa je prav tako v Delu (27. 11. 2017) še drugače razgalil ta ozadja, ko je poročal, da se je Matić pritožil na SDH, ker je »prvi nadzornik od njega zahteval, da ugodi županu Popoviču, ki terja sponzoriranje nogometnega kluba Koper, in da naj Luka podpre kampanjo pred referendumom o drugem tiru«. Kar vse nam govori o tem, da je ubogi Matić kriv predvsem zato, ker se ni znal gibati na tem pokvarjenem političnem parketu, ker ni sklepal gnilih kompromisov, in ker se ni zavedal, s kom ima opravka. Tako novi upravi ne preostane drugega, kot da pohlevno klecne pred vsem, kar zahteva in počne vlada, tudi pred njenimi neumnostmi, in da med prvimi razvojnimi ukrepi sprejme sklep o sponzoriranju bankrotiranega koprskega nogometnega kluba, kar bo očitno rešilo vse nakopičene razvojne zagate pristanišča. Hkrati mora tudi rezervirati sredstva za visoke odškodnine, ki jih bo treba plačati pregnanim članom uprave zaradi vandalskega odnosa do njih. Slovenska javnost pa se bo zaprepadena spraševala, komu neki smo naredili kaj slabega, da moramo prenašati to parado političnega sprenevedanja in laži, ki spodkopava sleherno zaupanje v politiko in ustvarja eno samo veliko in nepopravljivo gospodarsko škodo.
