Na kolo za zdravo telo in zdravega duha?

Komentarji | 05.09.2017, 16:46

Pred nami je tradicionalno kolesarsko romanje sodelavcev Radia Ognjišče od Marije k Mariji. Kolo je že vrsto let moje glavno prevozno sredstvo v službo ali iz nje ter po ostalih opravkih. Čeprav se v zadnjem času to nekoliko spreminja in na svojem parkirnem prostoru počiva več, kot bi želela, poganjam pedala vsakokrat, ko to dopuščajo okoliščine in, priznam, volja. Nič takšnega? Prav gotovo ne. To počnejo mnogi. Predvsem v suhem in toplejšem vremenu na svoji običajni poti iz centra Ljubljane do radijskih prostorov v Šentvidu in v nasprotni smeri srečujem množice mestnih kolesarjev, čeprav za marsikoga nista ovira niti dež in celo sneg. A takšno vsakodnevno premagovanje kilometrov po ulicah je le malenkost v primerjavi z razdaljami, ki se jih lotevajo številni rekreativci, kaj šele s tistimi, ki jih ubirajo profesionalci.

Od maja do septembra v športnih novicah med drugim spremljamo kolesarje, ki se podajajo na najtežje dirke. Giro, Tour in Vuelta, ki še traja, so letos postregli tudi z odmevnimi rezultati naših predstavnikov. V Italiji je na eni od etap slavil Jan Polanc, v Franciji Primož Roglič in v Španiji do zdaj Matej Mohorič. Kljub temu, da se iskreno razveselim uspehov Slovencev, se takrat, ko naletim na televizijski prenos ali video posnetek katere od omenjenih preizkušenj, nemalokrat vprašam, kaj žene njihove udeležence. Verjetno gre v prvi vrsti za iskanje meja zmogljivosti lastnega telesa in duha. A zakaj? S kakšnim namenom? Vsak nosi odgovor v sebi.

Prav ob sklepu Vuelte, ki bo to nedeljo, bo konec tudi nekoliko drugačnega kolesarskega podviga. Njegov namen je povsem jasen. En mesec poganjati pedala in z združenimi močmi doseči 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje, ter tako pred svetovnim dnevom preprečevanja samomora spodbujati druženje in posledično premagovanje osamljenosti, ki je eden od dejavnikov tveganja zanj. Mednarodna akcija, ki želi obenem razširiti zavedanje o pomenu medsebojne empatije, sočutja in pogovora, že nekaj let med 10. avgustom in 10. septembrom simbolično poveže mlade in stare iz številnih držav na vseh celinah, ki vanjo prek posebne spletne strani darujejo svoje kolesarske kilometre - nekateri zato, da podprejo ozaveščanje o tej problematiki, nekateri v spomin na bližnjega, ki je storil samomor, nekateri zato, da se spopadejo z dvomi o vrednosti oziroma smislu lastnega življenja. Čeprav je namreč vzroke za samomor mogoče iskati v duševnih težavah in boleznih, gre velikokrat za naglo odločitev v trenutku osebne stiske, v kateri se lahko znajdejo velike zvezde, kot so gledališki in filmski igralci, glasbeniki, literati in športniki, a tudi male zvezde, ki svetijo v naši sredi. Nemalokrat se zgodi, da se prav tisti, ki prinašajo luč v svoje družine in v družbe, v katerih se gibljejo, soočajo s temo.

Vsako leto si življenje vzame blizu 800.000 ljudi, pri čemer Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je še veliko več poskusov samomora. Nacionalni inštitut za javno zdravje je pred 10. septembrom razgrnil najnovejšo statistiko za našo državo. Čeprav zaznava upad, je 371 smrti zaradi samomora v lanskem letu še vedno velika številka. In boleča. Boleča za tiste, ki v njej ne vidijo le suhoparnega podatka, ampak tudi obraz nekoga, ki ga imajo radi. Samomor svojce tistega, ki se je odločil zanj, močno zaznamuje, tragično dejanje je težko sprejeti in predelati. Še težje se je otresti krivde.

Stališče Katoliške Cerkve je zelo jasno, ko v Katekizmu opredeljuje, da je samomor v nasprotju s pravično ljubeznijo do sebe, da žali ljubezen do bližnjega in nasprotuje ljubezni do živega Boga, a hkrati poudarja, da nad večnim zveličanjem tistih, ki so si vzeli življenje, ne smemo obupati, saj jim more Bog po poteh, ki jih samo On pozna, dati priložnost za zveličavno kesanje. "Ko hoče sodnik odpustiti, se ozre na človeka, ne na krivdo. Ko se hoče oče usmiliti sina, gleda na voljo, ne na greh. Tako se v človeku Bog spominja svojega dela, da bi pozabil človekovo delo," je poudaril cerkveni učitelj, sveti Peter Krizolog.

Na še enega cerkvenega učitelja velja spomniti. "Kdor ima ljubezen v srcu, ima vedno nekaj, kar lahko da," so besede svetega Avguština. Lahko jih začutimo tudi v geslu letošnjega svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki nas vabi, naj si vzamemo trenutek in rešimo življenje. Naj nas ne bo strah dati te ljubezni ter pristopiti, poslušati in poskušati pomagati.