FOTO: 1. dan 15. počitnic RO: Po daljši poti na črnogorsko obalo

Radijski utrip | 15.06.2017, 21:56

Radio Ognjišče že petnajst let organizira radijske počitnice, ki so namenjene odkrivanju naravnih lepot različnih dežel, predvsem pa druženju ter nabiranju telesnih in duhovnih moči za naprej. Tokrat bomo počitnikovali na črnogorski obali, v Bečićih, nedaleč od Budve.

Za večino so se počitnice začele v četrtek, 15. junija, ko je v zgodnjih urah na pot krenilo pet avtobusov iz Maribora, Nove Gorice, Kranja, Domžal in Ljubljane. Počitnikarji, z vodniki Kompasa, radijci niso krenili proti Jadranskemu morju, ampak ob Savi navzdol in pri Slavonskem Brodu zavili na jug v Bosno in Hercegovino. To je ena od držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije in je le malo manjša od Hrvaške. Je precej gorata, nižji ravninski predeli so le na severu v porečju Save ter v spodnjem toku Bosne in Drine, ki se izlivata vanjo, na jugu pa ob reki Neretvi s širokim deltastim izlivom v morje.

Cilj prvega dne počitnic je bilo Sarajevo, mesto s precej razgibano zgodovino, ki so jo več stoletij oblikovali Turki, od leta 1878 naprej pa Avstro-Ogrska. Sredi mesta stoji mogočna katedrala Srca Jezusovega, ki sta jo obiskala sveti Janez Pavel II., maja 2015 pa še papež Frančišek. Tam so se popoldne počitnikarji zbrali pri sveti maši. Pred tem pa so potešili radovednost in lakoto na Baščaršiji, ki je v neposredni bližini stolnice.

Med sveto mašo, ki je bila uglašena na praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi je zbrane nagovoril glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak, ki je poudaril, da bomo z udeležbo pri sveti maši, s prejemanjem svetega obhajila in češčenjem Najsvetejšega zakramenta živeli to, kar nam je Jezus povedal v evangeliju: Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. V nadaljevanju je dejal, da je današnji praznik tudi praznik ljubezni. Dejal je, da je današnji praznik praznik edinosti. "Zato pa je izrednega pomena, da se zavedamo, da ne moremo biti v pravem občestvu s Kristusom, če smo med seboj razdeljeni, če se sovražimo, če nismo pripravljeni na spravo. Ne bo odveč, če se spomnimo na Jezusov stavek: Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar (Mt 5,23-24). Te besede kar zarežejo do globine srca in z ozirom na razmere v našem narodu, bi lahko rekli, da bi morale ostati naše cerkve še bolj prazne kot so, saj smo tako razdeljeni, sovražno razpoloženi drug do drugega in trmasto zagledani v svoj prav. To je naša realnost, s katero se je potrebno soočiti in potem toliko bolj prositi Gospoda, naj nam pomaga v tej naši nemoči in šibkosti, da bomo znali in hoteli delati za spravo in edinost med vsemi, ki se imenujemo in tudi smo kristjani. V tem duhu bo naša molitev pred obhajilom še bolj goreča in iskrena."

„Evharistija nas namreč uči, da tudi mi naredimo nekaj pomembnega in velikega: da tudi mi damo telo in kri za brate in sestre, kakor je Jezus storil za nas. Tudi mi smemo reči: Vzemite, jejte, to je moje tole ... ker s tem hočemo reči: vzemite moje življenje, moj čas, moje sposobnosti, moje moči. Vzemite mojo pot, napore, trpljenje, ljubezen. Na ta način svete evharistije ne samo obhajamo, ampak evharistija postajamo. Postajamo razlomljeni kruh za druge. Že preprosti nasmeh, ki ga podarimo drugemu, ima sporočilo: dajem ti samega sebe. Prosimo Gospoda, naj nam pomaga k takšni konkretni in očitni ljubezni, da bomo z njo iz dneva v dan resnično uresničevali Jezusovo naročilo med zadnjo večerjo, ko je apostolom umil noge: Tudi vi ste dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil (Jn 13,14-15),“ je dejal Trstenjak.