Anton Lavrič
Srečati se z Zmagovalcem nad smrtjo
Radijski misijon
Na soboto pred Cvetno nedeljo zaključujemo letošnji 12. radijski misijon, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Misijonsko družbo lazaristov ob 400. letnici njihove karizme, ki je prav v vodenju župnijskih misijonov. Tudi geslo letošnjega misijona "Poslal me je oznanjat evangelij ubogim" je geslo Misijonske družbe lazaristov.
Dopoldanski misijonski nagovor je pripravil Anton Lavrič, ki je povedal, da se z veseljem odpravi voditi župnijske misijone, čeprav je delo naporno in zahtevno. Opozoril je da je vsak misijon, tudi letošnji radijski "čas milostnega Božjega delovanja. Kjer je na delu Božji duh; Duh, ki prenavlja srca in jih združuje, tam se poraja veselje, z njim pa praznovanje, ki pa doseže svoj vrhunec šele ob zaključku misijona na Gospodov dan. Verniki čutijo, da se je v tem času dogajalo v njih in med njimi nekaj Božjega. Ostali so isti, pa vendar v Duhu prenovljeni. K temu zveličavnemu dogajanju pa veliko pripomore molitev; posebno molitev bolnih in onemoglih. Zato prav v vas, bolnih in onemoglih, gledamo misijonarji svoje prve sodelavce, tudi na tem radijskem misijonu."
Nagovor je misijonar nadaljeval z razmišljanjem o praznovanju nedelje, in se še posebej ustavil ob jutrišnji cvetni nedelji in bogati simboliki, ki jo prinaša: " Boj, ki se je odvijal na lesu križa, je bil krut in neprizanesljiv. Ves zunanji potek tega spopada je kazal na premoč smrti, kot da tudi tokrat smrt nima sebi enakovrednega nasprotnika. On Jezus, na videz nemočen, mož bolečin, oropan svojih oblačil, na križ pribit in umirajoč, bo vsak čas postal njen plen. Vse kaže, da je zmaga že določena."
Nato pa je pozval: "Za nas kristjane je nedelja dan, ko se podamo v svetišča naših cerkva. Tam se srečujemo z našim smrt zmagujočim Gospodom, da bi skupaj z njim obhajali skrivnost njegovega zmagovitega prehoda iz smrti v življenje. Obhajamo dogodek, ki je preusmeril tok zgodovine; iz smeri, ki pelje v smrt; v smer, ki pelje v življenje, v neminljivo življenje na novem nebu in novi zemlji. V upanju že vidimo sebe kot pripadnike tega novega, smrti rešenega človeškega rodu. Kako bi se ob tem že sedaj ne prebudil v nas val nezaustavljivega veselja. Čeprav smo še vedno na poti k cilju, pred nami je še neizbežno srečanje s skrivnostjo smrti, toda na tem prehodu se bomo srečali z Njim, Zmagovalcem nad smrtjo. On bo šel z nami, da bi nas iz smrti popeljal v slavo nebeškega Doma; v Kraljestvo, ki nam je namenjeno že od začetka sveta. Zato smemo že sedaj na naših nedeljskih srečanjih videti sebe med tistimi, ki so oblečeni v bela oblačila in s palmami v rokah, da bi se v duhu pridružili njim, v njihovem slavju; v slavju nebeške Cerkve."
