Mladi in starejši z roko v roki za boljši jutri
| 22.02.2017, 18:00
Mladinski svet Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije sta pripravila posvet o medgeneracijski solidarnosti, saj obe organizaciji verjameta v sožitje med mladimi in starejšimi in sta proti ustvarjanju takoimenovanega medgeneracijskega konflikta. Medgeneracijsko povezovanje je bilo v družbi prisotno že od nekdaj, le obuditi ga je treba. Čeprav o medgeneracijski solidarnosti govorijo vsi, pa je nekateri nočejo živeti, opažamo, ko se ozremo okoli sebe. Obe organizaciji, ki zastopata dve različni generaciji, se soočata s skupnim občutkom odrinjenosti, ene razglasijo za premlade, druge za prestare, je v uvodnem nagovoru na posvetu dejal podpredsednik MSS za mladinske politike Tibor Vöröš. Na neenakovredno vlogo v družbi ne pristajajo, želijo biti vključeni v procese odločanja, zato so tudi pripravili posvet, na katerem so odkrito spregovorili o problematiki staranja družbe in brezposelnosti tako med mladimi kot starejšimi.
Rodnost v Sloveniji po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj namreč pada, življenjska doba pa se podaljšuje. Marijana Bednaš z Umarja je izpostavila, da se bo v naslednjih letih število starejših od 65 let močno povečalo, število delovno sposobnega prebivalstva pa zmanjšalo. Manj bo tudi delovne sile. Konkretne projekcije je takole predstavila.
Na Zvezi društev upokojencev Slovenije medgeneracijsko povezovanje med drugim razumejo kot izmenjavo izkušenj in spoznanj, druženje, učenje, pomoč ene generacije drugi, ustvarjanje, ohranjanje in širjenje socialne mreže. Po trditvah predsednika Zveze Janeza Sušnika si prizadevajo spodbuditi ljudi v tretjem življenjskem obdobju, da se učijo, pri čemer je izpostavil uporabo računalnika in interneta.
O medgeneracijski dinamiki je spregovoril tudi predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl, ki je opozoril predvsem na težave mladih pri vstopu na trg dela. Področja, kjer opažajo, da je potrebno sistemsko urejanje, so po njegovih navedbah še izobraževanje, odločevalski procesi in stanovanjska politika.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar pa je med drugim potrdil, da si za možnosti mladih za dostojno delo na ministrstvu prizadevajo. Ukvarjajo se tudi z vprašanjem udeležbe starejših na trgu dela, predvsem pa je v družbi po njegovem mnenju potreben dogovor, kako bo s pokojninami v prihodnje.
V nadaljevanju posveta so do besede prišli tudi nekateri drugi udeleženci, denimo direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež, ki je tako kot pred njim predsednik parlamentarnega odbora za delo Uroš Prikl poudaril nujnost vključevanje tako predstavnikov mladih, kot tudi predstavnikov starejših v procese in organe odločanje ter pripravljenost na nadaljnje sodelovanje pri omenjeni tematiki. Tjaša Sobočan pa je kot primer dobre prakse predstavila projekt Simbioza.
