Gorenak o zastaranju zadeve Patria: Gre za najslabšo odločitev
Slovenija
Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo predsednika SDS Janeza Janša za varstvo zakonitosti zoper sodbi ljubljanskega okrajnega in višjega sodišča glede zastaranja zadeve Patria. Vrhovni sodniki namreč ugotavljajo, da ima sklep sodišča o ustavitvi postopka zaradi zastaranja popolnoma enak pomen kot oprostilna ali zavrnilna sodba. Janšev zagovornik Matoz napoveduje odškodninsko tožbo.
Okrajno sodišče je septembra 2015 kazenski pregon zoper Janeza Janšo ter soobdolžena Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča v zadevi Patria ustavilo, ker je ocenilo, da je pregon zastaral. Ugotovilo je namreč, da je kazenski zakonik, ki je veljal v času, ko naj bi se zgodila kazniva dejanja, absolutno zastaranje predvideval po desetih letih. Janša in njegov zagovornik Franci Matoz sta se na odločitev pritožila na višje sodišče. Po njunem mnenju zadeva še ni zastarala, saj da zastara dve leti od razveljavitve prvostopenjske sodbe na ustavnem sodišču, to je spomladi letos. Višji sodniki so Janši pri slednjem pritrdili, a hkrati tudi ugotovili, da za pritožbo ni imel pravnega interesa, ker je šlo pri odločitvi o zastaranju za odločitev v njegovo korist. Pritožbo je zato zavrnili.
Janša je zoper odločitev obeh sodišč na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ker je ocenil, da mu je višje sodišče odreklo pravico do pritožbe. Zakon o kazenskem postopku namreč po njegovem izrecno ne določa, da se obdolženi ne more pritožiti v svojo škodo. Prav tako naj bi imel pravni interes za pritožbo, ker sta v očeh javnosti oprostilna sodba oziroma zavrženje obtožnega predloga, za katerega se je zavzemal, zanj ugodnejša od zavrnilne sodbe. Pri tem je opozoril na javne izjave nekaterih politikov, da je kriv, ker ni uspel dokazati svoje nedolžnosti.
Kot sta Janša in Matoz že večkrat poudarila, je zanju zelo pomembno, da pride do vsebinske presoje v zadevi Patria. To pomeni, da pride do obremenilne ali oprostilne sodbe. Glede na odločitev Ustavnega sodišča bi bilo pričakovati, da bo prvostopenjsko sodišče Janšo in soobtožene oprostilo očitanih jim kaznivih dejanj. A tega očitno ni storilo.
Matoza današnja odločitev vrhovnega sodišča ni presenetila. „Pričakoval sem, da bo vrhovno sodišče naredilo vse, da zahtevi ne ugodi in da onemogoči ponovni postopek oziroma izdajo oprostilne sodbe,“ je dejal. Napoveduje vložitev zahtevka za odškodninsko tožbo zoper vse, ki so Janši s sodnim procesom povzročili škodo.
Za komentar smo vprašali tudi poslanca SDS Vinka Gorenaka: „Zgodovina se ponavlja, bi lahko rekli. Nekaj podobnega se je dogajalo v zadevi trgovine z orožjem. Kljub temu, da so sodišča zavrnila vse obtožbe o tej domnevni trgovini z orožjem, se danes še vedno pojavlja isto vprašanje. Kar pa se tiče zadeve Patria, je situacija popolnoma jasna. Sojenje v zadevi Patria, ki je potekalo od leta 2008 naprej, je potekalo za dejanje, ki po oceni ustavnega sodišča ni kaznivo dejanje. Govorimo o 28. členu ustave. Se pravi, da nikomur ne more biti sojeno za zadeve, kar ni kaznivo dejanje. Jaz bi si želel, da bi ustavno sodišče zadevo enostavno zaključilo in povedalo, da to ni kaznivo dejanje in o tem ne more presoditi. To se žal ni zgodilo. Potem je sodišče ponovno na vseh treh instancah odločilo, da je star zastarala. To je najslabša varianta za Janšo in vse tri soobtožene, ker bo vedno, 10, 20 let po današnjem dnevu možno reči: Kaj pa če je le kaj bilo? Stvar je pa zastarala. Prav bi bilo, da bi sodišče dokončno in pravnomočno odločila, da ni kaznivo dejanje. To bi bil edini logični in pravi izhod iz te situacije.“
V senatu vrhovnega sodišča, ki je zavrnil zahtevo predsednika SDS Janeza Janša za varstvo zakonitosti, so so sodelovali Barbara Zobec, Vesna Žalik, Damijan Florjančič, Kristina Ožbolt in Maja Tratnik.
