Nadškof Cvikl ob začetku akademskega leta: Naše življenje je nenehna rast

| 13.10.2016, 12:42

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika daroval sveto mašo v čast Svetemu Duhu ob začetku akademskega leta. Na začetku svete maše je navzoče študente in druge vernike pozdravil študentski duhovnik za Maribor p. Marjan Kokalj DJ.

"Naše življenje je nenehna rast, ne samo telesna, za človeka je tako zelo pomembne tudi duhovna in intelektualna rast. Vse to pa se mora zliti v eno samo celoto. Razum, je neizmerno bogastvo, ki ga v luči Svetega Duha dojemamo kot talent, ki nam je zaupan, da z njim trgujemo in ga razvijamo. Bog želi, da to, kar je v nas položil, obrodi svoj sad," je v pridigi poudaril nadškof Cvikl.

Dodal je še, da so vsi v novem akademskem letu poklicani, "da razvijamo razum in skrbimo za našo strokovno formacijo, vsak na področju, ki si ga je izbral. Ob tem se moramo pustiti voditi Božjemu Duhu. Ta nas vodi k ljubezni, miroljubnosti, potrpežljivosti in še k drugim krepostim, ki prinašajo veselje in mir. Po drugi strani je res, da živimo sredi sveta, ki živi drugače, ki želi imeti vse takoj in brez napora, ki daje poudarek na imeti, na užitkih."

Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla

Spoštovani sobratje duhovniki, drage študentke, dragi študentje, profesorice in profesorji, predstavniki Univerze v Mariboru, Enote TF v Mariboru, voditelj univerzitetne pastorale, dragi bratje in sestre!

Zbrali smo se, da skupaj kličemo Svetega Duha na začetku novega akademskega leta. Eni ste na samem začetku te nove poti, vas danes še posebej pozdravljam in želim, da bi se hitro vključili v novo okolje in v nov način dela.

Zakaj je tako pomembno klicati Svetega Duha na začetku te nove poti?

Sveti Duh je tisti, ki ne razsvetli samo razum, ampak ogreje tudi naša srca. Razum brez srca rodi inteligenco, ki je ozka in hladna, saj na človeka gleda samo kot na bitje razuma, ki se naslanja samo na dokaze in raziskave, ne dopušča pa obstoja živega Boga, njegove Besede in njegovega vstopanja v naš svet in v naše odnose.

Ozek razum, ki je prikrajšan za delovanje Svetega Duha, začne razlikovati resnice, primarne in sekundarne, pomembne in manj pomembne, življenjske od neživljenjskih, moralno obvezne, do tistih, ki si jih vsak izbira po svojem okusu, ... kajti merilo sem samo jaz. Kadar Sveti Duh vodi naša srca in razsvetljuje naš razum je vse to poenoteno in dobi novo perspektivo. Našo pot začnemo sprejemati, kot rast iz manj k več, od preprostega k bolj zahtevnemu, od začetnega spoznanja k vedno popolnejšemu. Iz malih semen resnice počasi rastemo k popolni resnici, od skromne ljubezni do tiste darujoče, ki nam jo razodeva Božji Sin na križu.

Naše življenje je nenehna rast, ne samo telesna, za človeka je tako zelo pomembne tudi duhovna in intelektualna rast. Vse to pa se mora zliti v eno samo celoto. Razum, je neizmerno bogastvo, ki ga v luči Svetega Duha dojemamo kot talent, ki nam je zaupan, da z njim trgujemo in ga razvijamo. Bog želi, da to, kar je v nas položil, obrodi svoj sad.

V novem akademskem letu smo poklicani, da razvijamo razum in skrbimo za našo strokovno formacijo, vsak na področju, ki si ga je izbral. Ob tem se moramo pustiti voditi Božjemu Duhu. Ta nas vodi k ljubezni, miroljubnosti, potrpežljivosti in še k drugim krepostim, ki prinašajo veselje in mir. Po drugi strani je res, da živimo sredi sveta, ki živi drugače, ki želi imeti vse takoj in brez napora, ki daje poudarek na imeti, na užitkih ...

Še o eni nevarnosti nam je danes spregovoril evangelij: da se samozadostno postavljamo nad druge, naje gledamo zviška, tako na človeka, kot na naravo, ko na vsakem koraku skušamo izigravati njene zakone. S tem si sami zapiramo pot v prihodnost.

Drage študentke in študenti,

Želim vam, da ne bi pozabili na vašo celostno rast, da boste ljudje srca, kot bi rekel naš blaženi A. M. Slomšek, da boste dobro unovčili darove uma in se s tem pripravili na vaš poklic, po drugi strani pa da boste zoreli v zrele in samostojne in odgovorne osebnosti, da boste jutri v naši družbi lahko prevzemali mesta in naloge, ki bodo nam vsem v skupno dobro.

Čas študija je tudi čas poglabljanja in zorenja vaše vere. Vera, ki je samo zunanja, kot sad neke tradicije ali okolja, bo hitro ovenela in se posušila, ker ji manjka oseben odnos z Bogom. Čutiti in doživljati, da se je Bog sklanja k meni in da iščem, kako bi osebno odgovoril na ta dar. Takšna vera postane nekaj živega in lepega. Postane nekaj, kar ti daje moč in oporo. Želim vam, da bi se vaše srce v tem času študija vedno bolj navezalo na Boga, potem boste tudi vi postajali ljudje srca: z več usmiljenja, zvestobe in sočutja.

Pri tej duhovni rasti vam lahko veliko pomaga univerzitetna pastorala s svojimi pobudami v obliki skupin, dejavnosti, sv. maše, duhovnih pogovorov… To je lahko velika opora pri celostni rasti vsakega od vas.

Naj bo ta sveta daritev naša skupna prošnja, da sprejmemo to novo akademsko leto, kot priložnost, ki nam jo Bog daje in da se odpremo delovanju Božjega Duha, da nas bo On vodil in navdihoval. Tako bomo spoznali čas študija, kot pripravo na poslanstvo, ki nam ga je Bog zaupal.

Naj bo letošnje akademsko leto za vas študentke in študenti, za vas, profesorice in profesorji, za vas, ki vodite študentsko pastoralo, prežeto z Božjim blagoslovom in naj obrodi bogate sadove! Naj nas spremlja priprošnja bl. A. M. Slomška in varstvo nebeške Matere Marije! Amen