Puhar: S spominjanjem žrtev totalitarizmov ustvarjamo skupnost
Slovenija
V Evropi 23. avgusta zaznamujemo dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na Slovaškem so ob tej priložnosti pripravili konferenco, na kateri razpravljajo o vse večji politični radikalizaciji na stari celini. Ob robu dogodka so se ministri Evropske unije za pravosodje včeraj zbrali pri tako imenovanih vratih svobode v bližini Bratislave, kjer je nekoč stala železna zavesa, in se tam spomnili vseh žrtev fašizma, nacizma in komunizma. Spominjamo se jih tudi v Sloveniji. Že v soboto je srečanje varuhov spomina na Sveti Gori pripravila pobuda Vseposvojitev. Študijski center za narodno spravo pa v sodelovanju z Vojaškim vikariatom Slovenske vojske, stolno župnijo v Ljubljani in Narodno univerzitetno knjižnico več dogodkov pripravlja danes.
Za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je bil izbran dan podpisa sporazuma Ribbentrop-Molotov o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo leta 1939. Na ta dan si moramo po besedah pisateljice, publicistke in prevajalke Alenke Puhar vsi skupaj priklicati v spomin, da je to omogočilo začetek druge svetovne vojne in vseh njenih klavnic. "Septembra 1939 so Nemci in Sovjeti napadli Poljsko in si jo razdelili. Nato je Hitler nadaljeval svojo osvajalsko pot, kar je splošno znano. Manj je znano, da je tudi Stalin nadaljeval svojo osvajalsko pot, da je bilo to storjeno na grozoten način in je krivo za milijone žrtev."
Po besedah Puharjeve je spominjanje žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih ključnega pomena, saj družba s tem ustvarja skupnost. "Za družbo, ki naj bi bila neka skupnost in ne samo zbirka naključno zbranih in v gnečo zgnetenih posameznikov, so potrebne skupne zgodbe in skupne vrednote. Sem sodi tudi zavest, da so naši predniki in naši potomci tudi del te skupnosti. Zato skušamo dobiti ključne točke, ki nas povezujemo, tako pozitivne, torej dogodke, ki jih lahko slavimo, kot žrtve zanje, ko je slavje obeleženo z žalostjo."
Puharjeva ugotavlja, da je v Sloveniji veliko ljudi, ki se borijo proti takšnemu praznovanju. Naša država je tudi ena tistih, ki še ni sprejela resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu. "V starih časih so rekli, da je partija čista kot solza. Nekateri pri tem vztrajajo še naprej. Tisti, ki se ne strinjajo, imajo danes vsaj nekaj možnosti, da to glasno povedo."
Sama bo na to opozorila v svojem govoru na kratki akademiji, ki bo sledila nocojšnji sveti maši. V ljubljanski stolnici svetega Nikolaja jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Popoldne ob 16.30 bo v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi v prestolnici vrata odprla razstava STOP, cenzura avtorice Helene Janežič. Uro pozneje bo pred ameriškim veleposlaništvom sledila kratka slovesnost s polaganjem cvetja in nagovorom namestnika ameriškega veleposlanika.
Predstavniki Evropske komisije ob današnjem dnevu poudarjajo, da mora spomin na evropsko zgodovino okrepiti pripravljenost, da se zavzamemo za skupne vrednote in načela. Tega, da nam ni treba živeti v totalitarnih ali avtoritarnih režimih, tako Bruselj, nikoli ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega.
