Odhod ministra Mramorja
Slovenija | 22.07.2016, 07:45
Preteklo sredo je predsednik vlade sporočil, da je minister za finance odstopil s položaja ministra. Minister za finance je nato pojasnil svoj odstop. Uradno naj bi odšel zaradi preutrujenosti. Vsaj kolikor je mogoče razbrati s posnetkov, je Dušan Mramor na tej mini novinarski konferenci v resnici deloval precej utrujeno. Njegovi nekdanji najbližji sodelavci z ministrstva bodo vedeli povedati, če je utrujenost posledica začasne preobremenitve, ali pa je sedaj že nekdanji minister vseskozi bil na robu budnosti in zmogljivosti.
Osebno verjamem, da je nekdanji minister za finance preutrujen. Vendar njegova preutrujenost je prej posledica dogajanj v zakulisjih in lobističnih pritiskih, ki so se nanj dogajali, kot pa natrpanega urnika. Profesor, ki je navajen avtoritete v predavalnici, kjer je dogajanje pod nadzorom in kjer lahko kadarkoli ukrepa na način, ki krepi avtoriteto, je trčil ob okoliščine, ki jih ne zmore obvladovati in ki so ga očitno izčrpale. V politiki se odločitve sprejemajo v zakulisju, kjer so osrednji igralci skriti pred očmi javnosti. To je Dušan Mramor najbrž vedel, preden je sprejel položaj ministra. V zakulisju je najmočnejši tisti, ki ima najboljšo in najbolj lojalno mrežo sodelavcev, ki mu v vsakem hipu dostavljajo ključne informacije, on pa jih nato posreduje po omrežju na način, da je odločitev končnega podpisnika v resnici njegova. Moč zakulisnega političnega odločevalca je v moči njegove mreže somišljenikov in podpornikov. Pri zakulisnih rošadah profesorski renome ne pomaga kaj dosti.
Kakorkoli obrnemo, dejstvo je, da Dušan Mramor odhaja v obdobju, ko: (i) je Slovenski državni holding brez direktorja, (ii) je Družba za upravljanje terjatev bank brez direktorja, (iii) se na Primorskem dogaja socialistični punt v Luki Koper proti upravi Luke in vladi, (iv) je obsodil nedavne posege kriminalistov pri Banki Slovenije, ki jih je označil kot nedopusten napad, (v) je vlada pred spreminjanjem davčne zakonodaje, in (vi) ko je državni proračun usklajen s pravili in država ni več v programu presežnih nesorazmerij. 23.000 evrov, ki bi jih naj vse skupaj neupravičeno prejel kot dodatek za pripravljenost, in kar se omenja kot negativen dejavnik, ki pomeni pretežko politično breme vlade, ne more biti razlog za njegov odhod. To je znesek, ki ga v dveh mesecih zaslužijo na malce bolj odgovornih mestih srednje velikih mednarodnih podjetij in je manj kot znaša tedenski strošek za enega komisarja pri Evropski komisiji.
Precej bolj verjetno je, da je bil minister Mramor zamenjan. Pojasnilo za javnost je, ko gre za tako pomembne odločitve, pogosto nujna gesta do javnosti in stvar osebne pietete in karakterja tistega, ki odstopa (je zamenjan). Dušan Mramor se je umaknil vidno utrujen, deloval pa ni odločno, temveč precej nemočno. Iskreno je delovalo njegovo videnje rezultatov njegovega dela na ministrstvu, ki primerjalno gledano glede na ostale ministre, resnici na ljubo, govorijo njemu v prid. Morda bo imel priložnost svoj odstop brez dlake na jeziku komentirati za kakšnega izmed slovenskih medijev. Prav gotovo pa čez kakšno desetletje, ko bo časovna distanca dovolj velika. Če sklepamo na podlagi nastopa predsednika vlade, ki ob najavi odstopa sedaj že nekdanjega ministra za finance ni deloval pretirano zaskrbljeno, bi lahko to pomenilo, da je ime novega finančnega ministra že postavljeno.
No, prav mogoče pa je, da je Dušan Mramor odstopil na lastno pobudo in po lastnem premisleku. »Dovolj je!« je normalna človeška reakcija, ki se navadno zgodi, kadar se ljudje znajdemo v okoliščinah, kjer sicer vidimo možnosti izboljšanj, a so okoliščine tako nenaklonjene, da se na neki točki vdamo in si poiščemo novih izzivov. Ali pa jih izrečemo tedaj, ko smo svoje cilje uspešno udejanjili in v tekočem delu ne vidimo več izziva. Kakorkoli, Dušan Mramor bo del svojih novih izzivov gotovo našel na Univerzi v Ljubljani, kjer ga čaka mesto profesorja financ na Ekonomski fakulteti.
Vir: Časnik.si
